Te dni v medijih odmeva razkritje, da so si vodilni v podjetju SIJ izplačali kar 21 milijonov evrov nagrad, bonitet in povračil, čeprav je podjetje med večjimi koristniki pomoči, ki jo je država namenila za krotitev energetske draginje. V podjetju SIJ sicer menijo, da gre za politično motivirano poročanje, ker je podpredsednik uprave Tibor Šimonka hkrati tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in eden najglasnejših predstavnikov gospodarstva, ki poziva k še večji pomoči države. Ob tem v SIJ izpostavljajo, da so bila izplačila popolnoma zakonita.
Namanjši bodo vračali
Iz izjav vodstva je torej jasno, da bodo vztrajali pri izplačilu milijonskih zneskov, ker pač lahko. Na drugi strani mavrice pa je medtem nekaj tisoč samostojnih podjetnikov prejelo poziv države, naj vrnejo pomoč, ki jim jo je namenila. Kot kažejo podatki Finančne uprave Republike Slovenije (Furs), je do danes odločbo o vračilu pomoči prejelo 3200 podjetnikov in podjetnic. Večina je pozive k vračilu prejela v aprilu, približno 600 s. p.-jev pa te dni. Furs, kot kaže, preverbe še vedno izvaja in ta številka se lahko še poveča.
Neupravičeno čakali na delo
V to število so vključeni le tisti, ki pomoči niso vrnili samoiniciativno. Najvišji znesek vračil je država odredila prejemnikom pomoči za nadomestilo plač delavcem, ki so bili na začasnem čakanju. Delodajalci morajo državi vrniti kar 76 milijonov evrov, odločbe pa je prejelo 5400 delodajalcev za pomoč v obdobju marec–maj 2020 ter 4300 za pomoč v obdobju junij 2020–junij 2021.
318 milijonov za fiksne stroške
Podjetniki, ki so od države dobili pomoč za kritje fiksnih stroškov, predvsem najemnin in obratovalnih stroškov, so v času koronske krize prejeli skupno 318 milijonov evrov pomoči, nekaj več kot 26 milijonov pa bodo zdaj morali vrniti v blagajno. Odločbo o vračilu je prejelo nekaj manj kot 3000 podjetnikov oziroma skoraj 20 odstotkov vseh, ki so pomoč prejeli.
Mesečni temeljni dohodek
Med najbolj izpostavljenimi oblikami koronske pomoči je bil tudi mesečni temeljni dohodek. Prejelo ga je več kot 50.000 podjetnikov. Ob tem je treba spomniti, da je bilo ob sprejemu vsakega interventnega zakona, ki je določal pomoč podjetnikom, veliko zmede in nejasnosti. Razlogi so zagotovo v dejstvu, da status samostojnega podjetnika danes združuje praktično vse neredne oblike dela, ki pa se med seboj lahko močno razlikujejo. Tako so se ob vsakokratnem sprejemanju interventne zakonodaje pojavljale težave pri obravnavi tistih, ki imajo zgolj popoldanski s. p., delajo s skrajšanim delovnim časom ali pa so podjetniki na starševskem dopustu.
Vračalo bo skoraj 20 odstotkov samostojnih podjetnikov
Številne birokratske ovire in trmasto vztrajanje države, da prihodke podjetnikov preračunava na uradno zabeležene delovne ure, so marsikaterega podjetnika pustili brez pomoči. Številni s. p.-ji pa bodo morali zaradi omenjenega in dejstva, da si podjetniki bilance včasih interpretirajo drugače kot uradniki Fursa, zdaj pomoč vračati. Pomoč jih bo vračalo kar 9100, ki so prejeli temeljni mesečni dohodek, vrniti pa bodo morali kar 23,3 milijona evrov oziroma v povprečju 2560 evrov na posameznega podjetnika. Ob tem bo moralo pomoč vrniti tudi 6485 samozaposlenih, družbenikov in kmetov, ki jim je država v času epidemije koronavirusa plačala socialne prispevke. Iz tega naslova se bo nazaj v državno blagajno steklo 6,6 milijona evrov.
