Premier Robert Golob je na posvetu o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji v Krškem opozoril, da je pot dolga in da ni nujno, da je brez povratka. "Pot je dolga, a po njej bomo šli," je dodal. Samo biti za po Golobovih opozorilih ni dovolj. Štejejo konkretni zakonodajni koraki in oblikovanje ekip, je povedal, zato je napovedal le konkretne korake. "Hočem biti realen, saj je projekt preveč kompleksen, da bi temeljil na obljubah politika," je orisal.
Obenem je nakazal tudi na možnost priprave posebnega zakona o Jeku 2 in njegovem umeščanju v prostor. Omenjal je celo možnost več zakonov, pri čemer pa izrazil prepričanje, da bo šel vsak na referendum. "Če gremo po sedanji zakonodaji, bo Jek 2 zgrajen leta 2047. (...) Če ne bomo radikalno spremenili pristopa, ga ne bomo dočakali," je posvaril. Pojasnil je, da je omenjena letnica po njegovem mnenju realen scenarij, medtem ko najbolj optimističen scenarij Gena energije govori o 2037.
"Mislim, da glede tega, ali Slovenija je jedrska država in ali bo to ostala, ni nobene dileme," je ocenil predsednik vlade. Obenem pa je povedal, da mora Slovenija tudi po izstopu iz energetske rabe premoga iti v smeri energetske mešanice več virov, tako kot je bilo do zdaj. Tako bo vlada poleg jedrske energije razvijala tudi hidroenergijo in ostale obnovljive vire. "Nobeden od virov si ni v konkurenci. Potrebujemo vse," je bil jasen in pri tem pojasnil, da bodo potrebe po elektriki v prihodnje bistveno večje kot danes.
Na posvetu sta sodelovala tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Kumer je napovedal, da bodo v nadgrajeni Nacionalni energetski in podnebni načrt še bolj jasno in odločno kot v sedanjem zapisali dolgoročno rabo jedrske energije. Ne bodo pa se omejili samo na drugi blok, ampak bo država dopuščala tudi širšo rabo jedrske energije.
Vkratkem pa bo v DZ sprejeta tudi Strategija prostorskega razvoja do 2050. V njej bo po Brežanovih pojasnilih za razliko od sedanje zapisano nadaljevanje rabe jedrske energije, tudi z možnostjo umestitve druge jedrske elektrarne, pri čemer pa ni v dokumentu opredeljena ne tehnologija ne natančna lokacija.
Prvi mož Gena energije Dejan Paravan je povedal, da so v družbi, kjer se s projektom Jeka 2 ukvarjajo že od 2005, spoznali, da osredotočenost le na en blok z močjo 1100 megavatov, kot je načrt zdaj, ni najboljša, saj so se okoliščine v svetu spremenile. Povečal se je tudi interes po soinvestitorstvu, iz Slovenije in tujine. Tako bodo postopek umeščanja v prostor začeli z razponom moči novega objekta do 1600 megavatov.
Po počitnicah bodo začeli javno in argumentirano razpravo z deležniki, je pa Paravan ob tem jasno dejal, da Gen energija nove nuklearke ne more financirati sama, zato je odprta za soinvestitorje. Obsežna študija za pripravo finančne konstrukcije in poslovnih modelov glede na moč reaktorja bo končana do konca 2024.
Glede pobud za sodelovanje pri financiranju je Golob dodal, da mora imeti vsak, ki želi imeti dolgoročni dostop do energije pod enakopravnimi pogoji, to priložnost. "Vlada bo podpirala mešane investitorske modele, tudi zato, ker se s tem razpršijo tveganja," je dejal. Če bo več interesa in bo bolj ekonomično graditi večjo enoto, verjame, da nihče ne bo nasprotoval temu, da se izkoristijo vse priložnosti take gradnje.
Donedavni dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško (Nek) Stane Rožman si medtem želi formalno izraženo politično odločitev, da gredo vsi deležniki v smer realizacije Jeka 2. Lahko je to resolucija DZ, uredba vlade ali kakšna druga jasno izražena namera.
Želeli bi si tudi, da projekt dobi konkretno koordinacijo z jasno opredeljenimi pristojnostmi in odgovornostjo, obenem pa tudi jasno organizacijsko strukturo na vseh ravneh javne uprave v podporo Jeku 2. Umeščanje v prostor bi se moralo po njegovem prepričanju začeti še letos, tudi presoja vplivov na okolje, pri Genu energiji pa bi se morala oblikovati posebna ekipa za projekt.
"Smo na točki, ko moramo reči da ali ne za Jek 2. Če rečemo da, ni več poti nazaj, ampak je samo akcija in trdo delo," je navedel. Ob tem je ocenil, da je dosedanje delovanje Neka gotovo odlična popotnica za to, da Slovenija nadaljuje z uporabo jedrske energije, ne le do leta 2043, do katerega je podaljšano delovanje obstoječe nuklearke.
Krški župan Janez Kerin medtem pričakuje, da bo občina aktiven partner pri vseh postopkih za Jek 2, saj da imajo po desetletjih življenja z Nekom znanje in izkušnje na področju jedrske energije. Dosedanje sodelovanje z Genom energijo je ocenil kot odlično. V Krškem podpirajo umestitev nove nuklearke na območju občine in se zavedajo pozitivnih ter negativnih učinkov Jeka 2, pa tudi tega, da je projekt tek na dolge proge.
