Ključno je seveda vprašanje, ali se v NSI res lahko veselijo morebitne Logarjeve stranke ali pa je zanje bolje, če Logar prevzame vodstvo SDS, kar si želi ustavni pravnik Janez Pogorelec, član vodstva NSI, ki se je včlanil v društvo Platforma sodelovanja. Sam Logar je možnost ustanovitve stranke napovedal v primeru, če aktualne stranke ne bodo upoštevale predlogov društva in »jih ne bodo vključile v oblikovanje politik«. Seveda si je težko predstavljati, da predlogov njegovega društva ne bi upoštevala SDS, katere predsednik sveta in poslanec je, ali njemu naklonjena opozicijska NSI, zato je najverjetneje imel v mislih vladajoče stranke.
Politični projekt SDS
Poleg tega v SDS ne skrivajo naklonjenosti Logarjevega političnega angažmaja. »Tega niti ne zavračam niti ne podpiram. Na to gledam kot na dobrodošlo popestritev v slovenskem političnem prostoru. Ali bo iz tega nastala stranka, pa morate vprašati Logarja,« je ob ustanovitvi Platforme sodelovanja na vprašanja novinarjev odgovoril njegov šef Janez Janša. S tem je dal vedeti, da ima Logar njegov blagoslov za ustanovitev stranke. Po predsedniških volitvah, na katerih je Logar v drugem krogu prejel več kot 46 odstotkov glasov, je Janša v intervjuju za strankarsko revijo Demokracija sam povedal, da je Logarju svetoval neodvisno kandidaturo s podpisi volivcev in ne poslancev stranke, takšen pristop pa je nato potrdil tudi izvršilni odbor SDS. Takrat je tudi izjavil, da je Logar »ob načelnem ravnanju z nabranim političnim kapitalom na predsedniških volitvah lahko vse. Ne samo predsednik stranke, ampak tudi vlade in države.«
Da imajo v SDS z Logarjem velike politične načrte, smo se lahko prepričali tudi na slavnostni akademiji SDS 18. februarja v hotelu Habakuk v Mariboru, kjer so proslavili obletnico ustanovitve stranke. Tam je evropski poslanec in donedavni podpredsednik stranke Milan Zver v pogovoru z novinarjem Večera izjavil, da ima Logar speči politični kapital, ki ga bo lahko unovčil: »Če bi oblikoval gibanje ali stranko, ki bi bila komplementarna z desnosredinsko politiko, bi bilo to perfektno.« Poslanec Franc Breznik pa je poudaril, da Logar pomeni bolj liberalno krilo stranke in pustil odprti obe možnosti: »SDS ni stroga konservativna stranka, mislim, da ne bi bilo nobenega razkola v stranki, tudi če bi jo vodil Anže Logar.«
Če Janša ne bi bil naklonjen Logarjevemu projektu, potem najbrž ne bi bila njegova sodelavka v Platformi poslanska kolegica Eva Irgl, ki je poleg nekdanje evropske poslanke SDS Romane Jordan njegova glavna politična opora. Zato so se pojavile špekulacije, da bi lahko skupaj z njo ustanovil svojo poslansko skupino, ki bi bila zametek nove stranke. Če ne bi dobil še kakšnega poslanskega kolega iz vrst SDS (govorilo se je tudi o Andreju Hoiviku), potem naj bi mu enega poslanca posodili v NSI. Toda v tem primeru bi se moral Logar javno distancirati od Janše, kar pa je težko pričakovati. Bolj verjetno je, da bo s svojo platformo »mešal zrak« do konca mandata, tik pred volitvami pa z dovoljenjem svojega političnega šefa ustanovil satelitsko stranko, s katero bi nagovarjal volivce, ki jih SDS zaradi svoje preveč radikalne politike ne more prepričati.
Predvolilna koalicija NSI z Logarjem?
Zato se mnogi sprašujejo, ali je vodstvo NSI naivno, ko ploska Logarjevi Platformi sodelovanja in ga nagovarja k ustanovitvi stranke. Še pred ustanovitvijo društva je prvak NSI Matej Tonin pozval Logarja k čimprejšnji ustanovitvi stranke in mu ponujal predvolilno koalicijo z NSI, s čimer bi poslala jasno sporočilo, da je možno oblikovanje desnosredinske vlade brez Janeza Janše. Tonin je na taboru NSI še dejal, da sta se z Logarjem pogovarjala o tem, kako priti do točke, da bo odgovornost za državo oziroma njeno vodenje prevzela mlajša generacija politikov. Logarjeve stranke pa ne vidi kot nevarnost: »Po raziskavah, ki smo jih naredili, bi nam njegova stranka morda vzela enega poslanca. In če je to cena, da pridemo do širše, močnejše zgodbe na desni sredini, smo jo seveda pripravljeni plačati.«
Toda kot so opozorili v Reporterju, je ključno vprašanje, ali bi lahko Logar s svojim projektom zgradil most med Janšo in Toninom ter slednjega prepričal, da skupaj podpreta za mandatarja predsednika tiste desnosredinske stranke, ki bi na volitvah prejela največ glasov. Glede na anketo, ki jo je opravila agencija Ninamedia, bi Logarjeva stranka sicer lahko prehitela NSI, še vedno pa bi največ glasov v političnem bloku dobila SDS, ki bi potem za mandatarja predlagala Janšo. Toda Tonin je zatrdil, da Janše v nobenem primeru ne bodo podprli in da se bo tudi Logar glede tega moral pred volitvami izjasniti.
Podobno pravi tudi podpredsednik NSI in vodja njene poslanske skupine Janez Cigler Kralj: »Že ustanovitev društva kaže, da smo imeli v NSI prav, ko smo pozivali k prenovi desne sredine. Toda samo društvo ne bo dovolj, zato bi Logar moral pokazati pogum in ustanoviti stranko. Če jo bo res ustanovil, bo to pomenilo spremembe na desnici, toda problem je v tem, da je trenutno še vedno član vodstva SDS. Tudi dve njegovi sodelavki v društvu sta članici SDS: Eva Irgl je aktualna poslanka, Romana Jordan pa nekdanja evropska poslanka SDS. Hitro se bo pokazalo, ali vse to počne v dogovoru z Janšo, saj bo moral pred volitvami odgovoriti na ključno vprašanje, ki ga vedno postavljajo novinarji – ali bo podprl Janšo za mandatarja ali ne. Pri nas je odgovor dovolj jasen.«
Raje v levodesno kot v Janševo vlado
Podpora
Ali bo Anže Logar s svojo stranko zgradil most med Janezom Janšo in Matejem Toninom? V NSI zatrjujejo, da Janše ne bodo več podprli za mandatarja, pripravljeni pa so podpreti Logarja.
»Janez Janša z našimi glasovi ne bo več predsednik vlade, NSI se od te svoje obljube ne more umakniti. Če bi desnica dobila večino, bi se znašli v podobnem položaju, kot ko je pred leti zaradi ugotovitev KPK Gregor Virant zahteval umik Janeza Janše iz vlade. Takrat bi lahko imeli še naprej desno vlado, a je Janša rajši, kot da bi se umaknil, dopustil, da je vlado prevzela Alenka Bratušek. Svoj osebni interes je postavil pred interes celotne politične opcije in vse Slovenije. Če bo SDS najmočnejša stranka na desni in če bo za mandatarja podprla Logarja, sem prepričan, bomo v tej vladi tudi mi, to bo popolnoma druga vlada,« poudarja Janez Pogorelec, član izvršilnega odbora stranke in dolgoletni kritik škodljivosti prvaka SDS za celotno desno opcijo.
Meni, da bi bila najboljša rešitev, če bi Logar prevzel SDS, pri tem pa mu bo v veliko pomoč Platforma, ki jo je ustanovil. »Edina možnost za to, da pridemo do desne vlade, je, da je ne bo več vodil Janša, saj se bodo sredinski volivci le v tem primeru vrnili k desni sredini. Tudi če bi desnica imela večino, bo NSI imela alternativo, če se Janša ne bo hotel umakniti. Po 30 letih bo pač pred odločitvijo, ali mu je več do osebnih ambicij ali do Slovenije, ki nujno potrebuje zmerno desno vlado. Če bo vztrajal, bomo pač, tako kot pred leti Virant, morali iti v levodesno vlado. A verjamem, da ga bodo v naslednjih treh letih prepričali, predvsem njegovi lastni ljudje, saj je, kot kažejo ankete, tudi večinsko prepričanje volivcev SDS, da naj stranko prevzame Logar. Seveda pa je to povsem stvar SDS, druge stranke moramo poskrbeti zgolj za to, da ta razprava ostaja odprta, saj gre za uspeh celotne naše politične opcije na naslednjih volitvah.«
Logarjev politični kapital kopni
Že omenjena anketa agencije Ninamedia je pokazala, da bi morebitno Logarjevo stranko zagotovo obkrožilo okoli deset odstotkov volivcev, kar je primerljivo z volilnim rezultatom, ki ga je leta 2011 dosegla Državljanska lista Gregorja Viranta. Ob tem pa bi Logar največ glasov jemal prav svoji SDS, saj bi ga »zagotovo« volilo okoli 23,5 odstotka tistih, ki bi sicer volili SDS. Nekaj glasov bi izgubila tudi NSI, saj bi skoraj 17 odstotkov njenih volivcev obkrožilo Logarjevo stranko. Zelo malo ali skoraj nič volivcev pa bi izgubile vladne stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica. Med neopredeljenimi bi jih Logarja volilo okoli devet odstotkov. Poleg tega je na vprašanje, ali naj Logar prevzame SDS, pozitivno odgovorilo okoli 57,5 odstotka anketirancev, ki so se izrekli za volivce SDS. To bi moralo resno skrbeti večnega prvaka stranke, če ne želi premisliti, ali ni 30 let na čelu stranke res dolga doba.
Toda Logarjev politični kapital postopoma kopni. Ko so konec decembra lani po naročilu portala Domovina v agenciji Episcenter merili Logarjevo podporo, so ugotovili, da bi njegova stranka takrat prejela do 36 odstotkov glasov. Tudi tista anketa je pokazala, da bi največ glasov vzela SDS (okoli 59 odstotkov je bilo takih, ki so odgovorili, da bi ga volilo »zanesljivo«), nato NSI (okoli 37 odstotkov zanesljivih volivcev), Gibanje Svoboda pa bi izgubilo le največ osem odstotkov volivcev, SD pa največ enajst odstotkov. Zato je vprašanje, koliko priljubljenosti bo Logarju uspelo obdržati do volitev, ki bodo čez slaba tri leta. Debatni krožek njegove Platforme bo prav gotovo nekaj časa zanimiv, čez kakšno leto pa se bo najbrž izpel. Zato nekateri opozarjajo, da bi se Logar moral prihodnje leto podati s svojo listo na evropske volitve in potem tam delovati do državnozborskih volitev.
Vprašanje je tudi, koliko članov njegove Platforme mu bo sploh sledilo v stranko, če jo bo ustanovil. Večina med njimi izhaja iz civilne družbe, so intelektualci, ki se ne marajo podati v politiko. Denimo profesor evropskega prava Matej Avbelj, ki je v svojem zadnjem zapisu za pravniški portal Ius-info kritičen tudi do največje opozicijske stranke, za katero je zapisal, da je »po treh desetletjih postala podjem enega samega političnega akterja. Ta politični gremij je brez notranjega pluralizma in kakršnihkoli ambicij delati novo,« zaradi česar je, kot piše, pot do normalne, zdrave demokratične države zaprta. Avblja je k politični aktivaciji dolgo nagovarjal dekan Nove univerze Peter Jambrek, a ga to ni zanimalo. Še težje je pričakovati, da bi v Logarjevo stranko prestopil član SD Jernej Pikalo, ki je kot minister za šolstvo nasprotoval stoodstotnemu financiranju javnega programa v zasebnih osnovnih šolah. Če Logarjevi stranki ne bodo zaupali niti njegovi kolegi iz debatnega krožka, kako bo potem prepričal druge volivce.
