Gospodarski minister Matjaž Han je družbo Sij, katere skupščina je konec maja potrdila izplačilo dividend v višini 5,8 milijona evrov, pozval, naj njene štiri hčerinske družbe Sij Acroni, Sij Metal Ravne, Sij ZIP Center in Sij Ravne Systems vrnejo državo pomoč.
"Osnovni namen zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize in pravil o državnih pomočeh je pomagati slovenskemu gospodarstvu oz. podjetjem, ki jih je prizadela energetska kriza. Slovenskim podjetjem smo namenili 400 milijonov evrov javnega denarja. Vsekakor ni bil namen dajati državno pomoč podjetjem, ki te pomoči ne potrebujejo tako nujno," je povedal minister Han.
Zakon določa primere, kdaj podjetje, ki je prejelo pomoč, ne sme izplačati dobička. Te omejitve veljajo za prejemnike pomoči in ne za povezane družbe. Kot je pojasnil Han, vlada v zakon ni vključila določbe o prepovedi izplačil dobička tudi za krovne ali povezane družbe predvsem, ker nimatja želela spraviti v neenakopraven položaj slovenskih krovnih družb v primerjavi s krovnimi družbami, ki imajo sedež v tujini. Za krovne družbe v tujini namreč določbe slovenske zakonodaje ne veljajo niti nad njimi ni možen nadzor. Enake določbe o prepovedi o izplačilih dobička so bile že v protikoronskih zakonih za pomoč gospodarstvu v času pandemije covida-19.
Začasna zamrznitev nadaljnih izplačil
Krovna družba Sij - Slovenska industrija jekla za državno pomoč ni zaprosila. So pa zanjo zaprosila njena štiri hčerinska podjetja. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so navedli, da jim je bilo do sedaj izplačane za dobrih 2,42 milijona evrov pomoči. Nadaljnja izplačila bo agencija Spirit začasno zamrznila ter v nadzoru podjetij ugotavljala skladnost njihovega poslovanja z zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize in pravili o državnih pomočeh.
Skupščina Sija, v kateri ima družba Dilon 72,2-odstotni delež osnovnega kapitala (74,3 odstotka glasovalnih pravic), med lastniki pa sta še Republika Slovenija (25,0001 odstotka osnovnega kapitala) in družba Unior (0,001 odstotka), je konec maja sklenila, da bo od 102,7 milijona evrov bilančnega dobička za izplačilo dividend za lani namenila 5,8 milijona evrov oz. 6,01 evra bruto na delnico.
Ruska četverica in Šimonka
Iz letnega poročila SIJ je razbrati, da je "ključno poslovodno osebje" v matični družbi SIJ lani skupaj prejelo za več kot 21 milijonov evrov bruto plač, povračil stroškov, bonitet in drugih prejemkov. To je štirikrat več kot v letu 2021, ko jim je jeklarska skupina skupaj izplačala "le" 5,4 milijona evrov.
Iz letnega poročila ni podrobneje razvidno, kdo vse v SIJ je prejel ta denar. Toda poročila iz preteklih let kot "ključno poslovodno osebje" v matični družbi SIJ, ki ima nekaj manj kot 140 zaposlenih, izpostavljajo zgolj njeno vodstvo, ne pa tudi ostalih kadrov z individualnimi pogodbami. Gre torej za pet vodilnih: predsednika uprave Andreja Zubickega in štiri podpredsednike. To so Tibor Šimonka, Jevgenij Zverev, Vjačeslav Korčagin in Igor Malevanov, poroča spletni portal necenzuirirano.si.
Prav Šimonka je kot predsednik GZS, najpomembnejše delodajalske organizacije pri nas, od države večkrat zahteval izdatnejšo pomoč podjetjem zaradi energetske krize. Že lani jeseni je pozval k omejitvi cen električne energije za velika podjetja. Marca letos pa je GZS na vlado naslovila odprto pismo, ker njeni ukrepi niso dosegali ciljev. "Vlado želimo opozoriti, da še pravočasno nekaj ukrene, drugače bo prepozno," je takrat dejal Šimonka.
Skupaj je SIJ, ki je v 72-odstotni lasti ruske družine Zubicki, četrtinski delež pa je v rokah slovenske države, od začetka ruske agresije na Ukrajino, izplačala že za 57 milijonov evrov dividend:
1. Aprila lani, ko je že postajalo jasno, da bo pri dobavi plina iz Rusije prihajalo do zapletov, so lastniki SIJ najprej prejeli za 21 milijonov evrov "rednih" dividend.
2. Konec leta, na vrhuncu energetske draginje, pred katero je opozarjala GZS na čelu s Šimonko, pa jim je SIJ izplačal še dodatne, 30-milijonske dividende. Uradno zaradi "izjemnih poslovnih rezultatov".
Črpanje denarja s posojili
Že pred časom so na necenzurirano.si razkrili, da družina Zubicki denar iz skupine črpa tudi na druge načine, med drugim s posojili. Na zadnji dan leta 2021 je tako njihovo podjetje Dilon, ki je uradni večinski lastnik SIJ, tej skupaj dolgovalo že 86 milijonov evrov. Tudi zato, ker je bil SIJ na vrhu seznama prejemnikov državne pomoči za prebroditev energetske krize, pa so se Rusi očitno odločili, da bodo ta posojila vendarle začeli odplačevati.
Toda denar za vračilo so znova vzeli iz SIJ. Konec oktobra lani so tako v SIJ sklicali novo skupščino in izplačali dodatnih 30 milijonov evrov dividend. Za vračilo posojil so lani namenili 24 milijonov evrov, saj se je njihov skupni dolg do SIJ znižal na 62 miijonov evrov.
Če k temu prištejemo še spomladanske dividende, to pomeni, da je Rusom ostalo okrog deset milijonov evrov dividend, ki so jih dobili od SIJ in z njimi niso odplačali posojil.
Vodstvo Skupine Sij zavrača očitke
Ocenjujejo, da so objave politično motivirane, usmerjene predvsem v glavnega podpredsednika skupine in predsednika GZS Šimonko. Kot so izpostavili, matična družba skupine, družba Sij, nikoli ni bila prejemnica pomoči. "Zato so delničarji skladno s predpisi, pogoji izplačila dividend in zakonom o gospodarskih družbah lahko povsem zakonito izglasovali sklep o izplačilu sicer zakonsko določene minimalne višine dividend," so izpostavili.
Pravilnost izplačila je po njihovih navedbah v izjavi za portal N1 junija potrdilo tudi ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. "Za sprejem te odločitve je bilo na skupščini konec maja na podlagi predloga uprave in nadzornega sveta doseženo popolno soglasje oz. je bilo od udeleženih 967.016 delnic SIJR oddanih 100 odstotkov glasov. Sorazmerni del izplačanih dividend kot lastnica prejme tudi država," so zapisali.
Dobički odvisnih družb Sij Acroni in Sij Metal Ravne, ki so bili družbi Sij izplačani v letu 2022, se nanašajo na dobičke iz poslovanja iz preteklih let in so bili izplačani skladno z zakonodajo," so pojasnili. Leto 2022 je bilo sicer po navedbah Sija hkrati zaznamovano tako z visokim povpraševanjem po proizvodih kot tudi z visokimi cenami energentov.
"Upravljanje je terjalo veliko mero fleksibilnosti proizvodnje, kar je bilo v zahtevni jeklarski industriji mogoče zaradi obsežnih preteklih naložb. Sem je sodil tudi začasni ukrep znižanja obsega proizvodnje, ki so jo bili primorani prilagajati tudi visokim cenam električne energije. Stroški energije so bili lani v primerjavi s preteklim letom kljub temu podvojeni. Če se ne bi prilagajali, bi bili vplivi še večji," so poudarili.
Dobre poslovne rezultate so dosegli tudi zaradi prenašanja višjih vhodnih cen v cene izdelkov za prodajo na svetovnih trgih. "Preteklo leto je bilo z vidika okoliščin prej izjema kot pravilo in izjemno kompleksno, zato vodstvo naproša, da se v javnosti ne objavljajo posplošene informacije."
V sporočilu so med drugim še izpostavili, da je večinski lastnik Sija od vstopa v skupino leta 2007 razvojno in strateško naravnan, saj je od tedaj do vključno leta 2022 skupina za naložbe namenila 880 milijonov evrov. V šestnajstih letih, odkar ima skupina novega lastnika, je trinajst let poslovala z dobičkom. V tem obdobju je ustvarila 279 milijonov evrov dobička, za dividende je skupaj namenila 94 milijonov evrov.
