"Zavedamo se bogastva manjšin. Najpomembnejša iniciativa na področju slovenske manjšine na Koroškem je, da bi v vrtce ponovno pripeljali slovenski jezik in okrepili prisotnost slovenščine v predšolskem obdobju," je na skupni novinarski konferenci izjavil Golob.
Golob je bil ponovno kritičen do podaljševanja nadzora na slovensko-avstrijski meji, češ da "podatki kažejo, da tovrstni ukrepi ne zaustavljajo migracij". Spomnil je, da v Evropskem svetu poteka debata, kako s skupnimi napori učinkovito nasloviti problem ilegalnih migracij. Z avstrijskim kanclerjem Nehammerjem pa sta se strinjala, da bi morali okrepiti sodelovanje s tranzitnimi državami in državami izvora. "S tem si želimo zaustaviti ali vsaj upočasniti priliv migracij. Zgolj kontrola meja pa ne more dati nikakršnih rezultatov," je dodal Golob in izpostavil Dansko kot primer nadzora migracij, ki bi mu državi morali slediti.
Nehammer je medtem opozoril na obstoj težav v schengnu in poudaril, da je za Avstrijo zaščita meje izrednega pomena. "Tu pa moramo kombinirati različne ukrepe," je dejal in med drugim izpostavil krepitev sodelovanja s tretjimi državami, kot so Maroko, Egipt in Indija. Avstrijsko vztrajanje pri mejnem nadzoru je podkrepil tudi s statističnimi podatki. V Avstriji so namreč lani našteli kar 109.000 prosilcev za azil, od tega jih je bilo tri četrtine neregistriranih. Ob tem je poudaril, da se tudi Slovenija sooča z visokim migracijskim pritiskom iz Hrvaške. Na vprašanje, zakaj je nadzor vzpostavljen ravno na slovenski meji in ne na meji z Italijo, kjer naj bi bil pritisk za Avstrijo večji, pa je odgovoril, da se je pot migrantov spremenila zaradi strogega nadzora slovenske meje.
"Slovenija nima namena uvajati mejni nadzor nad Hrvaško. S tem tudi dajemo zgled Avstriji, da problematiko migracij lahko rešujemo na drugačne načine," je odvrnil Golob in naznanil iniciative Slovenije za mešane patrulje po celotnem ozemlju držav, ne samo na mejah. "Si kdo predstavlja, da bi Slovenija pred turistično sezono vpeljala schengenski nadzor pri vrnitvi avstrijskih turistov iz Hrvaške v Slovenijo? To pove vse o smiselnosti nadzora," je dejal.
V kasnejšem pogovoru s predstavniki medijev je menil, da za uvedbo mejnega nadzora stojijo tudi notranjepolitični razlogi v Avstriji. Vseeno pa pri tem ostaja optimističen, saj meni, da se v Evropi sedaj širi zavedanje, da tovrsten pristop za urejanje migracij ne deluje. "Gospodarstvo potrebuje migracije, vendar se morajo te izvajati po pravilih. V kolikor nam uspe pritisk na mejah zmanjšati, pa se lahko začnemo pogovarjati o drugačnih ukrepih na meji," pa je dodal Nehammer.
Alternativni plinski viri
Golob je še je dejal, da je ena od posledic ruske agresije tudi potreba po neodvisnosti od ruskega plina. S kanclerjem sta razpravljala o alternativnih virih, ne le iz Alžirije temveč tudi o terminalu na Krku.
"Zgradili bi alternativni vir. Začne se na Omišlju, prečka Slovenijo, Avstrijo in plin pripelje vse do Bavarske. Takšna iniciativa zahteva določene posege v obstoječe plinsko omrežje, ampak nas lahko razbremeni odvisnosti od ruskega plina," je dejal in dodal, da danes že obstaja iniciativa, da se organizira konzorcij podjetij.
"Konzorcij bi lahko deklariral kapacitete zemeljskega plina, ki bodo na voljo za dolgoročni nakup. Nato bi se izvedel dolgoročni zakup kapacitet terminala pa tudi prenosnega omrežja, ki mora biti v skladu s temi potrebami dograjen," je pojasnil v pogovoru z mediji po srečanju z avstrijskim političnim vrhom. Poudaril je, da so potrebne dogradnje omrežja predvsem z vidika povratnih tokov, saj je bilo plinsko omrežje sprva zasnovano za enosmerni pretok iz Rusije proti Zahodu. Pri tem pa bo po njegovem mnenju nujno sodelovanje držav.
