Kakšen bo zaradi tega pritisk na javne finance, sprašujejo ljudje. Približno desetina denarnih socialnih pomoči se izplačuje tujcem, kažejo podatki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki ga vodi Luka Mesec.
Na ministrstvu so poudarili, da morajo biti vsi delavci, ki delajo v Sloveniji, izenačeni. „Po načelu prostega dostopa do trga dela njim in njihovim družinam pripadajo pravice iz tega naslova. Sistem socialnega varstva je v Sloveniji namenjen vsem, ki se znajdejo v stiski, imajo slabši materialni položaj oziroma jim skladno z zakonodajo pripadajo pravice iz javnih sredstev. Med vsemi delovno aktivnimi v Sloveniji je 13 odstotkov tujcev, kolikor je tudi plačnikov davkov in prispevkov v Sloveniji. Delež tujcev, ki plačujejo davke in prispevke, je večji od deleža tujcev, ki prejemajo socialne transferje. Brez tuje delovne sile velik del slovenskega gospodarstva ne more več delovati, kar poudarjajo delodajalci sami. Manj delovno aktivnih ne pomeni samo trenutno pomanjkanje delovne sile v nekaterih gospodarskih panogah, temveč tudi manj plačnikov davkov in prispevkov, kar vpliva na vse blagajne javnega financiranja (državni proračun, občinski proračuni, zdravstvena blagajna, pokojninska blagajna) in posledično na blaginjo in življenjski standard vseh. Zato je osrednje vprašanje, kako na učinkovit in human način poskrbeti za jezikovno in kulturno integracijo tujih delavcev, da bodo postali sestavni del naše raznolike in s tem vse bolj kulturno bogate družbe. Priseljevanje se bo nadaljevalo tudi v prihodnje, saj se slovenska družba stara in vsako leto s trga delovne sile odide nekaj tisoč ljudi več, kot jih vstopi na trg delovne sile. Izobrazbena struktura tistih, ki odhajajo, je primerljiva z izobrazbeno strukturo tistih, ki prihajajo, z izjemo obdobja pandemije korone, ko je bilo zaznati neto priliv višje izobraženih, večinoma na račun vračanja visoko izobraženih slovenskih državljanov domov. Slovenija bo tako morala postati država, ki ne bo kategorično zavračala tujcev, temveč jih tudi sprejemala, kar je v našem interesu.“
Prejemniki socialnih pomoči iz vsega sveta
Podatki MDDSZ kažejo, da so tujci lani prejeli dobrih osem odstotkov od vseh v Sloveniji izplačanih denarnih socialnih pomoči. Država je lani izplačala nekaj manj kot 315 milijonov evrov socialnih pomoči, od tega 214 milijonov evrov državljanom Republike Slovenije in slabih 20 milijonov evrov tujcem. Med slovenskimi državljani je denarno socialno pomoč prejemalo 73.000 ljudi in 8.750 državljanov tujih držav, med njimi jih glavnina prihaja z območja nekdanje Jugoslavije. Trenutno imamo med prejemniki denarne socialne pomoči okoli 2.500 državljanov Bosne in Hercegovine, 2.300 Kosovcev, 1.150 Makedoncev, 470 Srbov, 370 Makedoncev in 250 Ukrajincev. Tujci, prejemniki socialnih pomoči v Sloveniji, prihajajo iz okoli 90 različnih držav po vsem svetu in vseh kontinentov razen Avstralije. Z območja Bližnjega vzhoda je največ Sircev (120), 35 je Iračanov in 34 Irancev. Na seznamu prejemnikov je 72 državljanov Rusije, 74 Bolgarov in 28 Romunov. Državljanov srednje- in zahodnoevropskih držav, ki bi v Sloveniji prejemali denarno socialno pomoč, je zelo malo. Imamo pa na seznamu prejemnike iz ZDA, karibskih in južnoameriških ter številnih afriških držav, od severne do centralne Afrike. 170 prejemnikov socialne pomoči je brez državljanstva ali prihajajo iz neznane države.
V občinah Spodnjega Podravja največ tujcev denarno socialno pomoč prejema v Slovenski Bistrici (230), na Ptuju je prejemnikov tujcev 54, v Ormožu trije. Podrobneje za vse občine v regiji smo podatke predstavili v tabeli.
V petih letih 1,2 milijarde evrov socialnih pomoči
Republika Slovenija je v minulih petih letih skupno izplačala za 1,2 milijarde evrov socialnih pomoči, največ v koronskih letih 2020 in 2021, ko so izplačila znašala 261 in 266 milijonov evrov. V letu 2020 je MDDSZ upravičencem državljanom Slovenije izplačalo 283 milijonov evrov in tujcem 23 milijonov evrov. Predlani so slovenski državljani prejeli za 243 milijonov evrov denarnih socialnih pomoči in tujci 23 milijonov evrov. Lani je bilo socialnih pomoči izplačanih manj, in sicer 214 milijonov slovenskim ter slabih 20 milijonov evrov tujim državljanom.
Ministrstvo denarne socialne pomoči nakazuje tudi upravičencem v tujino. Največ nakazil (118) gre na transakcije račune, odprte v Nemčiji, mesečno 56.600 evrov. V Avstrijo izvedejo 54 nakazil (mesečno 25.000 evrov) in 51 v Litvo, prav tako mesečno okoli 25.000 evrov. Nakazila so še v Belgijo, Bolgarijo, Hrvaško, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko in Združeno kraljestvo.
