V zadnjem času se je spet razpaslo prevarantstvo, povezano s kriptovalutami, bančnimi računi, kreditnimi karticami in podobno. Pogosto se prevaranti naivnih žrtev lotijo s telefonskimi klici ali elektronskimi sporočili, policija pa je letos zabeležila že več kot sto primerov s skupno škodo okoli 3,5 milijona evrov.
Na policiji pravijo, da goljufi kličejo na naključne telefonske številke in se lažno predstavljajo kot uslužbenci znanih menjalnic kriptovalut. Oškodovancem običajno v polomljeni slovenščini zagotavljajo, da jih v virtualni denarnici čakajo sredstva v višini nekaj tisoč evrov. Zahtevani pogoj za izplačilo teh sredstev je namestitev programa za oddaljen dostop na računalnik in/ali mobilni aparat.
Ko vam neznanci prevzamejo računalnik
»V nadaljevanju storilci upravljajo vaš računalnik, vstopijo v spletno banko in odtujijo vsa sredstva, ki so na voljo na računu. Zato svetujemo, da se ne oglašate na neznane telefonske klice iz tujine, da če sprejmete klic s ponudbami o zaslužku s kriptovalutami, nemudoma prekinite povezavo, na računalnik ali telefon ne nameščate programov za oddaljen dostop, nikomur ne dovolite upravljanja vašega računalnika ali telefona in nikomur ne dovolite dostopa do vaše spletne banke,« pravijo na policiji.
Ob morebitnem oškodovanju naj žrtve shranijo vso dokumentacijo in podatke ter jih prijavilo na najbližjo policijsko enoto.
Slovenci ne znamo dobro gospodariti s prihranki
Anže Šarabon, vodja alternativnih investicij in kriptotrgov pri INDIVIDA & Partnerji, je povedal, da Slovenci veljamo za delaven in varčen narod, žal pa se pogosto izkaže, da z ustvarjenimi prihranki ne znamo dobro gospodariti. »V večini vidimo dva ekstrema. Pretirano konservativne osebe, ki imajo večino prihrankov na bančnem računu, kjer ti prihranki zaradi visoke inflacije izgubljajo kupno moč. Na drugi strani pa imamo tiste, ki želijo na hitro obogateti in svoje prihranke 'investirajo' v nepreverjene projekte. Našel sem podatek, da je policija leta 2020 obravnaval 58 primerov prevar z obljubami lahkega zaslužka, skupna škoda pa je znašala 1,1 milijona evrov.«
Meni, da ravno zaradi vseh opozoril in očitnih prevar Slovenci manj nasedajo prevarantom kot v preteklosti, a so tudi prevaranti vse bolj iznajdljivi in iščejo vedno nove načine in tarče. »Pogosto še nasedamo kriptoprevaram, a velikokrat ne po lastni krivdi, saj so prevaranti zelo domiselni in je prevare vse težje zaznati. Zato je pomembno, da investiramo samo v preverjene projekte in se pred investicijo posvetujemo z osebami, ki imajo na tem področju preverljive izkušnje,« dodaja.
Pri policiji pravijo, da na osnovi njihovih izkušenj ob osebah, ki so morda nekdaj trgovale s kriptovalutami, na tovrstne goljufije nasedajo tudi ljudje, ki s kriptovalutami do zdaj še niso trgovali, a jih storilci kljub temu uspejo prepričati, da nanje čakajo tovrstna sredstva.
Od prelepih obljub do polomljene slovenščine ali pa celo to ne
A kako prepoznati namero prevare? Pri Si-Cert pravijo, da je eden najbolj jasnih znakov, ko vam obljubljajo velike zajamčene zaslužke brez tveganja. Opozarjajo, da naj vas ne premamijo lepe besede, zeleni grafi in neverjetne zgodbe novonastalih bogatašev.
Anže Šarabon dodaja, da na drugi strani včasih tudi ni tako preprosto prepoznati vseh znakov prevare. »Najbolj očitni so res tisti o visokih in predvsem zajamčenih donosih. Tukaj naj se potencialna žrtev vedno vpraša, da če nekdo pozna način, da v nekaj dneh ali tednih ustvari zajamčene večkratne donose, zakaj bi potreboval nekaj tisočakov ravno od mene. Če bi njegov sistem deloval, bi lahko bajno služil s svojim lastnim denarjem ali pa se obrnil na velike finančne ustanove, ki bi mu v upravljanje dale več milijonov evrov naenkrat.«
Drugi način, ki ga omenja Šarabon, je uporaba pretiranih izjav ali pa uporaba slovenščine, ki že na prvi pogled deluje okorno in slabo prevedeno.
Kar zadeva bolj neposredne pristope, so vedno sumljivi klici z neznanih številk. »Vprašajte se, zakaj bi vas klical nekdo z Zelenortskih otokov ali pa, kar je zelo pogosto zadnje čase, iz Bosne.«
Tretji pogost način so sporočila na družbenih omrežjih od ljudi, ki jih ne poznate.
Poskusov prevar bo vse več
Strokovnjaki vseeno ocenjujejo, da bo takih prevar vse več, saj je tudi število vlagateljev v kriptovalute vse večje, zato se povečuje število potencialnih tarč. Zaznavajo tudi neko periodiko prevar, njihovo število se namreč znatno poveča, ko tečaji kriptovalut rastejo, saj je takrat tako interes prevarantov po kraji kriptovalut kot interes strank po zaslužkih večji.
A če se že zgodi, da vas naplahtajo, potem lahko pridete v še večjo stisko. Anže Šarabon to imenuje sekundarna prevara, ko vam spletni goljufi ponudijo, da vam bodo pomagali dobiti izgubljena sredstva nazaj, če jim plačate neko vsoto, kot avans za njihovo delo. »To ne pomeni, da so vsi, ki se s tem ukvarjajo, goljufi, a je pri izbiri pomoči treba biti zelo previden. Prva v vrsti za pomoč oškodovancem mora vedno biti policija,« pravi.
Med nasveti za večjo varnost na spletu strokovnjaki predlagajo pogosto menjavo gesel, izogibanje avtomatskemu shranjevanju gesel v spletnih brskalnikih, zaščito računalnikov s protivirusnimi programi in požarnimi zidovi ter spletno kupovanje prek preverjenih trgovin. Prav tako ni pametno posredovati osebnih podatkov ali gesel za vstop v elektronsko ali mobilno banko prek elektronske pošte ali SMS-sporočil.
