Sodelujoči v razpravi so se strinjali, da je število jelenjadi v tem prostoru previsoko. Kmet in lovec Stanko Makuc je poudaril, da se zaradi njene stalne paše tla izčrpavajo, v gozdu vse bolj opažajo izginjanje žlahtnih listavcev, zaradi iztrebkov pa je na udaru tudi zdravje goveda.
Kmetje so začeli monitoring, s katerim želijo ugotoviti realno stanje. Član posvetovalne skupine Ivan Mavri je kot veliko težavo izpostavil prav pomanjkanje realnih podatkov o tem, kolikšna je populacija jelenjadi na območju, zaradi česar tudi ni jasno, ali je številka 1900, ki je predvidena za odvzem jelenjadi iz okolja v naslednjih dveh letih, dovolj visoka.
Peter Razpet iz Zavoda za gozdove je pojasnil, da lovsko upravljavski načrt predvideva 54 odstotkov večji odvzem kot v prejšnjem obdobju, za zmanjšanje števila jelenjadi pa da bo treba začeti posegati v rodni del populacije.
Velike težave pri odlovu sicer lovskim družinam poleg staranja članov povzročajo tudi različne omejitve lova. "Če bomo želeli narediti red, bomo morali najprej urediti zakonodajo s spremembami, ki bodo omogočale normalen način lova presežkov jelenjadi," je dejal predsednik območnega združenja upravljavcev lovišč Triglavskega upravljavskega območja Ludvik Velikonja. V omenjeno območje sodi tudi Lovska družina Otavnik, kjer je škoda največja.
Po besedah Urške Srnec s kmetijskega ministrstva je pri škodi zaradi jelenjadi pomembno, da tako lovska družina, ki odškodninsko odgovarja, kot oškodovanci sedejo za skupno mizo ter se pogovorijo o tem, kje so težave na obeh straneh in kje si lahko pridejo nasproti. Na ministrstvu spodbujajo tudi kmete, da se vključijo v lovske družine in zaščitijo svoje premoženje tudi tako, da poskrbijo za odlov na svojem območju.
