Jutri bo minilo 31 let od umora Ivana Krambergerja v Jurovskem Dolu. Za mlajše bralke in bralce naj povemo, da je na predsedniških volitvah leta 1990 dobil 18,5 odstotka glasov in se uvrstil na tretje mesto, za prvoligaša Milana Kučana in Jožeta Pučnika. Za december leta 1992 je spet napovedal kandidaturo in se že poleti lotil kampanje, ki pa je zaradi atentata na binkoštno nedeljo 7. junija 1992 ni nikoli dokončal.
Nastop je Kramberger tistega usodnega dne začel ob 18. uri, 40 minut pozneje je padel pod strelom, tako pravi sodišče, takrat 42-letnega domačina, kmeta in lovca Petra Rotarja, ki ga je s puško zadel v levo ramo. Krogla, ki je preiskovalci nikoli niso naši, mu je prestrelila eno glavnih žil, zaradi česar je med prevozom v bolnišnico izkrvavel. Je Krambergerja res ustrelil Rotar? Med lovci ni ravno slovel kot dober strelec, kaj šele ostrostrelec, bil pa je tudi močno pijan. Govori se, da je pil že vso noč in dan prej. »Najprej je reko, da ga je vstrelo, pol je pa reko, da ga ni vstrelo. Saj ne veš, kaj je res. Politika je noter,« so nam pred leti dejali domačini ob obisku Jurovskega Dola.
Kritiziral leve in desne
Nekateri danes radi pozabljajo, da Kramberger ni kritiziral le komunistov (čeprav Kučana je imel rad). Rad je bentil čez notranjega ministra Bavčarja, pa obrambnega ministra Janšo, ki mu je med drugim očital, da na račun davkoplačevalcev obnavlja polkna na vojašnicah in kupuje orožje. Tudi Pučnika je imel v zobeh: »On je meni enkrat rekel: 'Kramberger, jaz ne verjamem v nič drugega kot v dobro vino in lepo žensko.' Pa sem mu rekel: 'Kaj boš ti, ubogi revež, ko komaj hodiš, z lepo žensko.'«
Resnico je nesel s seboj v grob
Na kraj atentata je takoj s helikopterjem priletel takratni notranji minister Igor Bavčar, ki je javnosti še isti dan sporočil, da je morilec priljubljenega Iveka prijet. Rotar je na sojenju priznal, da je streljal na Krambergerja, ker mu je šel na živce, v sklepni besedi pred izrekom sodbe pa je dejal, da je res streljal on, a da je morda v istem trenutku streljal še kdo drug. Domačini pravijo, da je Rotar govoril, da bo resnico razkril na smrtni postelji. Potem pa ga je januarja 2019, v 69. letu starosti, nenadoma zadela kap. Tudi možakar, ki je Krambergerja peljal na urgenco, si je hitro po tem sodil sam. Rotarjev hlapec, ki se je za »šankom« rad pohvalil, kako je na lastne oči videl »šajtrge, pune mark«, je tudi umrl v čudnih okoliščinah, hitro po atentatu, smo še izvedeli ob obisku Jurovskega Dola. Kakorkoli. Rotar je bil za umor pravnomočno obsojen na 12 let, v zaporu jih je prebil devet. Atentat je za nekaj časa zaznamoval vse krajane, Jurovski Dol pa prekrstil v »Šicendorf« in ga postavil na zemljevid Slovenije.
Kandidiral po nareku Udbe?
Lani ob 30. obletnici atentata je pri založbi Kulturni center Maribor izšla knjiga novinarja tednika Reporter Igorja Kršinarja z naslovom Komu je bil na poti Ivan Kramberger. Z atentatom, razen v uvodu nekaj malega, se novinar v knjigi sicer ne ukvarja, pač pa s Krambergerjevim političnim programom, ki je bil blizu »desnosredinskim strankam«. Kršinar se v knjigi, za katero sta spremni besedi prispevala tudi Kučan in Lojze Peterle, dotakne tudi okoliščin Ivekove kandidature. »Pred petimi leti sem se pogovarjal z Marjanom Beraničem, ki je bil vodja Krambergerjevega volilnega štaba. In zatrjuje, da ga je h kandidaturi nagovoril on, po navodilih Udbe. Do njega naj bi pristopila dva takratna sodelavca SDV in mu dejala, naj prepriča Krambergerja h kandidaturi, da bi na ta način jemal glasove Pučniku. /.../ Menim sicer, da se ta računica ne izide, ker je Kučan že v prvem krogu dobil več glasov kot Pučnik in Kramberger skupaj,« nam je Kršinar razkril ob izidu knjige.
