Letošnja dosedanja analiza meritev športnovzgojnega kartona kaže, da se je po hudem upadu gibalne učinkovitosti med epidemijo koronavirusa tudi letos stanje nekoliko izboljšalo, a še ne dosega predkoronske ravni.
Gregor Starc s fakultete za šport Univerze v Ljubljani, ki je tudi vodja nacionalnega sistema športnovzgojnega kartona, je pojasnil, da so trenutno obdelali podatke letošnjih meritev za več kot 60 odstotkov otrok in mladostnikov. Ti po njegovih navedbah kažejo, da posledice protikoronskih ukrepov iz let 2020 in 2021 še vedno niso izzvenele. Tako kot prejšnje leto je sicer tudi letos analiza pokazala izboljšanje, a se je tokrat ta trend izboljšanja upočasnil, kar po Starčevih besedah "kaže, da smo dosegli plato, ker otroci v tem času niso dobili niti ene spodbude s strani sistema". Medtem pa so, kot je opozoril, od leta 2020 zaradi zaključka šolanja iz šolskega sistema odšle že štiri generacije mladostnikov, ki niso bile deležne niti enega ukrepa za spodbujanje telesne dejavnosti ali izboljšanje telesne zmogljivosti.
Nižjo gibalno učinkovitost kot pred epidemijo ima po podatkih iz analize več kot 60 odstotkov otrok in mladostnikov, kar se po Starčevih besedah odraža tudi na vseh drugih vidikih njihovega izobraževanja in vsakdanjega življenja, in sicer denimo tako, da se težje učijo, da je več stresa, da se slabo počutijo in imajo slabo samopodobo.
Upad telesne zmogljivosti
Gibalna učinkovitost deklet je za osem, fantov pa za štiri odstotke nižja kot pred epidemijo, je dejal Gregor Starc s fakultete za šport.
Podatki ob tem kažejo, da naraščanje debelosti ni tako resna težava kot upad telesne zmogljivosti, ki ima bistveno več negativnih učinkov na vse dimenzije razvoja otrok in mladostnikov, saj je debelost že upadla na predkoronsko raven. Starc je ob tem izrazil skrb, da po epidemiji vse več otrok in mladostnikov svojo telesno maso uravnava z odrekanjem hrane namesto s telesno dejavnostjo.
Po njegovem prepričanju je tako ključno vprašanje, kako bomo otroke in mladostnike "spravili na zeleno vejo, preden nam pobegnejo iz izobraževalnega sistema". Med drugim je pozval k ukrepu, s katerim bi otrokom ponudili uro športa na dan, zaradi višje kakovosti poučevanja športne vzgoje na razredni stopnji pa bi vpeljali tudi športnega pedagoga, s čimer bi se lahko ob sočasnem poučevanju razrednega učitelja zmanjšale skupine. Pozdravil pa je ukrep pristojnega ministrstva, ki v srednjih šolah začenja s projektom Zmigaj, v okviru katerega bodo do leta 2028 dijaki soustvarjali vsebine športa.
Ko bodo zrasli, bodo zniževali produktivnost
Tudi pediatrinja Anita Jagrič Friškovec je opozorila na številne težave zaradi pomanjkanja gibanja. Opozorila je, da bodo iz otrok in mladostnikov, ki bodo imeli okvarjena gibala, zrasli odrasli delavci, ki ne bodo produktivni, ampak bodo produktivnost zniževali, ker bodo veliko bolniško odsotni.
