Spomnimo, da je dr. Oskar zdravil tudi Janeza Drnovška, nekdanjega predsednika Slovenije, ki je zbolel z kromofobnim tumorjem ledvic. Dal mu je navodila, kako naj živi in spremeni svoj življenjski slog, kar je vključevalo tudi prehranjevanje brez mesa in prepoved uživanja konzervansov in pesticidov. Keleminović naj bi Drnovška vodil tudi duhovno.
Po sklepu Višjega sodišča v Kopru bo poleg zapora moral mazač poravnati še denarno kazen v višini 78.871 evrov in to v roku treh mesecev. Če tega ne bo storil oziroma sodišče kazni ne bo moglo izterjati, bo zaradi tega še dlje v zaporu. Prav tako je obveljala obveznost plačila nezakonito pridobljene premoženjske koristi v višini 21.900 evrov, plačati bo moral polovico stroškov kazenskega postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom, ter sodno takso v višini 1050 evrov.
Primer Ajdovke
Višji sodniki pa Keleminovića niso obsodili mazaštva, kot je predlagalo tožilstvo, saj da je pravilna argumentirana presoja prvostopenjskega sodišča. Novogoriški sodni senat, ki mu je predsedoval Igor Majnik, je menil, da izvedeni dokazi brez dvoma kažejo, da je oškodovanka še pred srečanjem z obtožencem sprejela trdno odločitev, da sistemskega zdravljenja s kemoterapijo in operacijo ne bo sprejela.
Pritožbo po izrečeni sodbi na Okrožnem sodišču v Novi Gorici je vložil tudi zagovornik Keleminovića. Slednja je temeljila predvsem na pravici do uporabe jezika, saj naj obtoženi ne bi znal slovensko, zato ni razumel pravnih poukov, vsebine zahteve za preiskavo in drugega. Višji sodniki temu niso verjeli, saj se je med preiskavo odpovedal sodnemu tolmaču.
Ozadje
Do obtožbe Keleminovića je prišlo po smrti Ajdovke Ave Curk, ki je umrla pred nekaj manj kot devetimi leti. Državna tožilka Damjana Bandelj je v obtožnico zapisala, da naj bi do smrti bolnice z rakavim obolenjem prišlo zaradi jemanja zeliščnih pripravkov, izvajanja klistirjev in drugih načinov "zdravljenja" doktorja Oskarja.
To pa ni edina zadeva, zaradi katere novogoriško sodišče obravnava Keleminovića. V drugi obtožbi mu je državno tožilstvo očitalo ponarejanja listin, ker naj bi predložil lažno diplomo ene od univerz v Odesi v Ukrajini. Tam so ga namreč neuspešno iskali v evidenci njihovih nekdanjih študentov oziroma diplomantov; po pričanju Keleminovića in odzivu ukrajinske univerze pa naj ne bi računalniško vodili seznama diplomantov pred letom 2000, v fizični obliki pa seznam ne obstaja, ker je bila dokumentacija o diplomantih uničena v eni od prejšnjih vojn v Ukrajini.
Tudi ta zadeva se je zaključila z obsodilno sodbo. Sodnica Andrejka Luznik ga je spoznala za krivega kaznivega dejanja ponarejanja listin in mu dosodila tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo leta in pol.
