Pri nas je trenutno vsaj 650 ustreznih lokacij, kjer se lahko sodobni potniki na štirih kolesih ustrezno ustavijo, odpočijejo ali celo prebijejo nekaj dni. Urejeno postajališče pomeni, da je opremljeno z vodo, elektriko in izpustom odpadnih voda, res pa je tudi, da je večina teh še vedno v upravljanju občin, ki so za ureditev dobile nekaj finančnih sredstev iz različnih evropskih fondov in razpisov. »Takšna infrastruktura je ključna, vse več je namreč tudi kombijev, ki so predelani potovalniki in nimajo čisto vsega, kar imajo klasični avtodomi. Ti potniki potem potrebujejo urejena stranišča, prhe in podobno,« pravi Klemen Hren, urednik portala Avtokampi.si.
Ob vseh teh lokacijah jih po drugih podatkih veliko niti ni zavedenih na različnih seznamih, celo do 300, meni Petra Krnc Laznik, koordinatorka Mreže postajališč, ki jo vodi občina Mirna. Nekatere občine so v tako infrastrukturo vložile tudi po sto tisoč evrov ali več, zato so seveda postajališča plačljiva, ponekod pa se potniki lahko še vedno ustavijo brez plačila.
Kaj je počitek in kaj kampiranje
S tem izgovorov, da ni bilo možnosti, da bi se urejeno in predvsem legalno ustavili, ni več in tudi prenočevanja na črno večina držav ne trpi več. Tudi Slovenija ne, kazen za takšen prekršek pa znaša 80 evrov. »Zakon namreč določa, da je pri nas kampiranje na javnih parkiriščih ali zasebnem zemljišču brez soglasja lastnika prekršek, na urejenih parkiriščih pa je dovoljena le začasna ustavitev avtodoma med potovanjem,« poudari Petra Krnc Laznik.
Vseeno se zatika pri razumevanju, kaj je kampiranje in kaj postanek. »V Italiji na primer velja, da je kampiranje, ko se vozilo ustavi, ima odprta okna in spuščeno stopničko za vstop v vozilo. Tako nekako to velja tudi pri nas, a še vedno pogosto prihaja do nesporazumov,« pravi Hren.
Po besedah poznavalcev se nekateri še vedno odločajo za takšne postanke, zelo priljubljena so parkirišča ob cerkvah ali pokopališčih, kajti tam lahko pridejo so tekoče vode. A kot pravi Hren, se mnogi držijo načela »če ni prepovedano, potem je dovoljeno«, od kulture vsakega posameznika pa je potem odvisno, ali to spoštuje ali ne. Žal opaža, da je kampiranja in ustavljanja na črno še vedno veliko, a velikokrat so avtodomarji v to prisiljeni. Ko avgusta zmanjka prostora na teh lokacijah, se morajo znajti, kot vedo in znajo. Po njegovem mnenju bi bil počasi že čas, da se s številnih manjših postajališč začnejo ponudniki preusmerjati tudi v izgradnjo večjih, potem bo teh težav precej manj.
Pomembno je tudi, da se spoštuje hišni red na postajališčih. »Starejši, bolj izkušeni avtodomarji vedo, da morajo za seboj pospraviti, ker si tudi oni želijo priti na čisto in urejeno lokacijo. Ti, recimo jim bolj novodobni avtodomarji, pa delajo velikokrat povsem po svoje. In potem je slabe volje veliko,« dodaja Krnc Laznik.
Podvojeno število registracij avtodomov
Avtodomarstvo namreč postaja vse bolj priljubljeno tudi pri nas, še leta 2014 smo imeli registriranih zgolj 4500 takih vozil, zdaj jih je med 7000 in 9000, odvisno od stopnje opremljenosti in predelave vozil. Žal mnogi na občinah, pa tudi v turizmu, gledajo na te vrste turizem še vedno nekako zviška. Kot tisti nebodigatreba, čeprav tudi ti turisti lahko pustijo na širši lokaciji precej denarja. »Hotelski gosti so bolj osredotočeni na eno lokacijo, avtodomarje zanima veliko širša lokacija in si radi ogledajo veliko več. A jim je to treba ustrezno ponuditi, tega pa mi očitno še ne znamo,« meni Hren. Slovenija namreč velja za državo z dobrimi prometnimi povezavami in kot varna destinacija, kar je za avtodomarje še kako pomembno.
Kako priljubljeno postaja avtodomarstvo, ki je največji razmah dejansko doživelo v času korone, govori tudi dejstvo, da je pri nas poleti zelo težko najti prost avtodom za izposojo, pri nakupu novega pa morajo potencialni kupci računati na več kot enoletni čakalni rok. Mnogi si ga izposodijo, ko pridejo v Slovenijo z letali, domači gosti pa si z izposojo najprej naberejo nekaj izkušenj in preverijo, ali jim ta specifičen način preživljanja dopusta sploh ustreza. Ta vozila navsezadnje niso tako poceni in morajo biti zato karseda veliko v uporabi.
Slovenija kot svetovna velesila
Zato je logično, da se pri nas mreža urejenih postajališč širi, Petra Krnc Laznik dodaja, da je zdaj že ena tretjina slovenskih občin vključenih v to mrežo, nekatere imajo celo po deset ali več postajališč. »V Evropi izdelajo okoli 250.000 novih avtodomov na leto in 10 odstotkov teh prihaja iz Slovenije. S 25.000 izdelanimi pri nas smo prava avtodomarska velesila, zato je primerno, da imamo urejeno vso potrebno infrastrukturo. In ta se še širi. Iz tranzitne države mora Slovenija postati ciljna država tudi za avtodomarje, dobre izkušnje se hitro širijo med njimi in marsikdo bo tako iz enodnevnega skoraj obveznega postanka na poti v Grčijo ali Dalmacijo naredil nekajdnevni postanek pri nas. A kot omenjeno, to jim moramo ustrezno predstaviti in ponuditi. Tukaj pa žal ponekod še šepamo.«
