S prihodom ameriškega sistema protizračne obrambe patriot na ozemlje Ukrajine je bilo končno možno tudi v praksi videti, ali obstaja protiraketni sistem, ki bi se lahko kosal z ruskim super orožjem, tako imenovano hipersonično raketo kinžal, za katero je ruski predsednik Vladimir Putin nekdaj dejal, da gre za orožje prihodnosti, proti kateremu trenutno ni obrambe. Izkazalo se je, da obramba obstaja. Poročila o tem, koliko tovrstnih raket je Ukrajincem v zadnjih tednih uspelo sestreliti, so sicer različna, pri čemer ruske oblasti zanikajo, da jim je to sploh uspelo, a obstajajo dokazi, da so sestrelili najmanj eno. Sicer pa v primeru kinžala ne gre za hipersonično raketo v pravem pomenu besede, kot tovrstne rakete definirajo v vojaških krogih, temveč za predelano različico balistične rakete iskander, ki pa se jo namesto s tal izstreli z letala, zato tudi lahko dosega hitrosti, do desetkrat višje od hitrosti zvoka. A ima kinžal v terminalni fazi omejene možnosti manevriranja. Putin je sicer večkrat poudaril, da je Rusija na področju razvoja hipersoničnih raket vodilna sila v svetu, kar v tem trenutku najverjetneje drži. Vprašanje ostaja, česa so trenutno sposobni Kitajci. Ravno s slednjim vprašanjem pa so, kot kaže, povezane aretacije ruskih znanstvenikov, ki so sodelovali v razvoju kinžala.
Številne aretacije
Ruske oblasti so namreč zaradi sumov izdaje lani aretirale strokovnjaka za lasersko tehnologijo Dmitrija Kolkerja, ki je nato le dva dni po aretaciji umrl zaradi raka. Kot je pred tednom dni za tiskovno agencijo Reuters pojasnil njegov odvetnik Aleksander Fedulov, so Kolkerja obtožili, da je zaupne podatke o tej tehnologiji predal Kitajski, kar pa njegova družina zanika. Zaradi sumov izdaje zaupnih podatkov Kitajski so že leta 2020 aretirali znanstvenika iz Tomska Aleksandra Lukanina. Pozneje so ga obsodili na sedem let in pol zapora. Leta 2020 so izdaje zaupnih podatkov Kitajski obtožili tudi znanstvenika Valerija Mitka iz Sankt Peterburga. Pristal je v hišnem priporu, kjer je v 82 letu starosti dve leti pozneje umrl.
Kot sta za Reuters potrdila dva vira, seznanjena z zadevo, so ruske oblasti aretirale tudi tri znanstvenike, neposredno udeležene v razvoju hipersoničnih raket. Gre za Aleksandra Špiljuka, vodjo Inštituta za teoretično in uporabno mehaniko (ITAM) v Novosibirsku, ter njegova sodelavca Anatolija Maslova in Valerija Zvegniceva. Sojenje vsem trem znanstvenikom bo zaradi občutljive narave potekalo za zaprtimi vrati, pri čemer naj bi se Maslov, ki so ga aretirali že junija lani, že danes zglasil na sodišču v Sankt Peterburgu. Očitajo mu razkrivanja državnih skrivnosti o raketni tehnologiji. Strokovnjaka za aerodinamiko Zvegniceva so na drugi strani pridržali pred mesecem dni, saj naj bi v članku o kinetični teoriji plinov, objavljenem v iranski znanstveni reviji, razkril tajne podatke o kinžalih.
Kar zadeva 56-letnega Špiljuka, ki so ga aretirali avgusta lani, ga tožilstvo po poročanju Reutersa sumi, da je zaupno gradivo Kitajcem predal na znanstveni konferenci na Kitajskem leta 2017. Špiljuk obtožbe zanika. Trdi namreč, da je Pekingu predal informacije, ki niso zaupne narave in so javno dostopne na spletu.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na vprašanje glede vseh teh primerov domnevne izdaje tajnih podatkov dejal le, da ruske varnostne službe pozorno spremljajo morebitne primere »izdaje domovine.« Dodal je, da gre za »pomembno delo, ki je nenehno v teku, zato ni mogoče govoriti o kakršnih koli trendih.«
Javno pismo podpore
Zgoraj navedene aretacije po navedbah Reutersa kažejo na to, da v Kremlju vlagajo velike napore v to, da bi preprečili izgubo kakršne koli tehnološke prednosti, tudi če gre za Kitajsko, vsaj navidezno zaveznico in eno redkih držav, pri kateri lahko od začetka invazije na Ukrajino iščejo politično podporo. Aretacije treh znanstvenikov so javnosti postale znane pred tednom dni, ko so trojici v javnem pismu podporo izrazili njihovi sodelavci v inštitutu ITAM. Kot so poudarili, znanstveniki ne morejo opravljati svojega dela, če jim aretacija grozi že zaradi pisanja člankov ali predavanj na mednarodnih konferencah.
Za Reuters sta spregovorila tudi ameriška znanstvenika, ki osebno poznata Maslova in Špiljuka. Po njunih navedbah gre za dobroverna znanstvenika, ki pa delata na občutljivem področju, uporabnem tudi za vojaške namene. »Bil sem šokiran in zgrožen, ko sem izvedel, da je bil aretiran. Na svojem področju je bil zelo spoštovan,« je denimo glede Špiljuka dejal Stuart Laurence z Univerze v Marylandu, ki je bil z ruskim znanstvenikom po lastnih besedah nazadnje v stiku januarja 2021.
