Ko je ministrstvo za naravne vire in prostor izdalo odločbo o odvzemu 230 medvedov iz narave, saj naj bi jih po Sloveniji hlačalo okoli 1100, za »obvladljivo sobivanje medveda in človeka« pa naj bi jih lahko bilo kakih 800, je to šokiralo mnoge. Takoj so se oglasili Društvo za dobrobit živali AniMa, društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka ter mednarodno društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green, češ da je to kršitev evropske zakonodaje, saj je medved zaščitena vrsta, ne izključujejo pa niti interesov po zaslužku. »Prepričani smo, da so na državni ravni predpisane visoke kvote odstrela zavarovanih živalskih vrst namenjene ustvarjanju ekonomske dejavnosti lovskega turizma in trgovanju z mesom medveda. Zavod za gozdove Slovenije predstavlja lovski turizem in trgovanje z mesom medveda kot 'dodatni zaslužek lovskih družin'. Medvedov kožuh je zaželena trofeja, njegove tace so draga delikatesa, medvedje meso je najdražja divjačina,« je za Slovenske novice izpostavila Nevenka Lukić Rojšek iz društva AniMa. »V Sloveniji medvede še vedno načrtno krmijo ter dovolijo kvotno odstreljevanje za trofeje in prodajo mesa, zato je pri odstrelu 230 medvedov dvom o tem, da bo korist okolja prevladala interese dobička in zadovoljitve človekovih osebnih vzgibov, neizogiben,« so izpostavila društva. Tudi Boštjan Češarek, predsednik Lovske družine Ribnica, je za Dolenjski list zatrdil: »Člani lovskih družin večinoma medveda (predvsem zaradi cene) sploh ne lovijo. Tudi tokratni odvzem je namenjen lovnemu turizmu, ki praviloma pritegne tujce. In ko gre za turizem, se vse pač ustrezno plača.«
Lovišča s posebnim namenom (LPN)
»Na območjih LPN izvajamo lov s spoštovanjem bogate slovenske lovske tradicije in lovske etike, tako v prosti naravi kot v dveh lovnih oborah. Najbolj smo poznani po lovu na zalaz in lovu s preže, izvajamo pa tudi skupinske love, pogone na veliko divjad in brakade na malo divjad. Naše LPN obiskuje tudi čedalje več lovskih gostov, ki se sami ali s svojimi družinami odločajo za različne oblike opazovanja divjadi in drugih prostoživečih živali. LPN pridobijo sredstva za svoje delovanje pretežno s trženjem in izvajanjem lovnega turizma,« piše na spletni strani LPN.
Evidenc o lovskih gostih ni
Kako je z lovnim turizmom, smo povprašali Lovsko zvezo Slovenije, in povedali so nam, da v Sloveniji ne vodimo evidence lovskih gostov, zato podrobnejših podatkov o številu »turistov s puškami« nimajo. Lovski gost sicer ne more samostojno loviti, temveč mora imeti spremstvo profesionalnega lovca oziroma lovca z lovsko izkaznico, medtem ko za tuje goste lovska izkaznica ni potrebna. »Slovenija je tako ena redkih držav v Evropski uniji, kjer tujec ne potrebuje posebnega dovoljenja za lov, zato nad obsegom lovnega turizma oziroma številom lovskih gostov ni pregleda,« so nam pojasnili. »Lovska zveza Slovenije je večkrat, ob spremembi pravilnika o lovski izkaznici, predlagala, naj se uvede tudi lovska izkaznica za tujce oziroma lovce goste in tako zagotovi pregled nad lovom.« Mora pa imeti lovski gost veljavno orožno listino za orožje, ki ga uporablja pri lovu, predpisani so minimalni kaliber, teža krogle in zadetna sila za posamezno vrsto divjadi, tudi za rjavega medveda kot zavarovano vrsto, opozarja zavod za gozdove. »Drugi pogoji pa niso predpisani, saj za spoštovanje predpisov in lovsko pravičen lov skrbi profesionalni lovec, ki gosta spremlja na lovu.«
Problematični medvedi
Tako imenovanih problematičnih medvedov, torej osebkov, ki povzročajo škodo na premoženju ali ogrožajo varnost ljudi, se zadržujejo v bližini naselij in drugih javnih površin, ne uplenijo lovski gosti. »Odstrel opravijo zaposleni v LPN, saj gre običajno za bližino naselij in ljudi ter je potrebno hitro ukrepanje.«
Lovni turizem na državnih loviščih
Na vprašanje, koliko medvedov je bilo lani odstreljenih v okviru lovnega turizma, nam lovska zveza ni mogla odgovoriti, saj »nima pristojnosti za določanje cen, kontroliranje in vodenje evidenc na področju lovnega turizma«. Za te podatke so nas napotili na Zavod za gozdove Slovenije, kjer, kot pravijo, poteka večina lovnega turizma. V okviru zavoda namreč delujejo državna lovišča s posebnim namenom (LPN) – teh je osem (Prodi Razor, Kozorog Kamnik, Ljubljanski vrh, Jelen, LPN na Kočevskem, Pohorje, Fazan Beltinci in Kompas Peskovci) in obsegajo več kot 200 tisoč hektarjev (skoraj deset odstotkov Slovenije). »Lovni turizem v loviščih s posebnim namenom je del trajnostnega upravljanja z divjadjo in je v loviščih organiziran profesionalno, izvajajo ga profesionalni revirni lovci. Poteka skladno s področno zakonodajo in navodili, sprejetimi na svetu Zavoda za gozdove Slovenije, ter seveda skladno z načeli lovske etike,« so pojasnili na zavodu za gozdove. Letos je bilo v LPN uplenjenih 15 medvedov, kar je manj kot deset odstotkov vseh do zdaj odvzetih medvedov. »Vsa uplenjena divjad se evidentira v evidenci odstreljene in izgubljene divjadi ter se finančno ovrednoti skladno s cenikom LPN na Zavodu za gozdove Slovenije.«
Krivolov
Na lovski zvezi pravijo, da vse zaznane primere krivolova na medveda prijavijo, sicer pa je za vse kršitve Zakona o divjadi in lovstvu pristojna lovska inšpekcija pri ministrstvu za kmetijstvo, za kršitve na področju zavarovanih prostoživečih živalskih vrst pa policija. Slednja pravi, da statističnih podatkov o nezakonitem odvzemu medveda iz narave ne vodi, so pa lani na primer podali deset kazenskih ovadb zaradi usmrtitve in dve zaradi poškodovanja zaščitene živalske vrste po 344. členu Kazenskega zakonika, ki za to predpisuje do tri leta zaporne kazni.
Turistični lov na medveda lani prinesel 77 tisoč evrov
Po uradnem ceniku za lovske goste v loviščih lovskih družin dnevna lovna pristojbina za lov na medveda znaša 100 evrov (v to so vključeni stroški upravljalca lovišča, kot so spremljevalec, uporaba lovskih objektov in spravilo živali), odstrel medveda pa se točkuje glede na njegovo težo in znaša od 600 do 6500 evrov in več. »Skladno z dovoljenji za odvzem, ki jih izdaja ministrstvo za naravne vire in prostor, je velika večina medvedov, ki jih je dovoljeno upleniti, v kategoriji do 100 kilogramov; za te se cene gibljejo med tisoč in dva tisoč evri,« pravijo na zavodu za gozdove. O lovnem turizmu sicer odloča vsaka lovska družina oziroma upravljavka lovišča, ki ga izvaja v skladu z veljavno zakonodajo, pravijo na lovski zvezi. Zavod za gozdove je imel lani, ko so »turisti« odstrelili 20 medvedov, nekaj več kot 77 tisoč evrov prihodkov, leto prej 35.713 evrov (ker je bil odstrel konec marca ustavljen, so pa vseeno uplenili 19 medvedov), leta 2020, ko je bil odstrel dovoljen samo poleti in je »padlo« 15 medvedov, pa 20.398 evrov.
Proda se tudi medvedovo meso
Lovcu turistu ob ustreljenem medvedu seveda pripada trofeja, to sta koža in lobanja, kar je všteto v ceno lova. Meso pa ostane upravljalcu lovišča, ki ga proda. »Upravljavec lovišča mora za uplenjenega medveda pridobiti potrdilo CITES o zakoniti pridobitvi osebkov živalskih ali rastlinskih vrst, ki so uvrščene na sezname konvencije CITES. Izdaja ga ministrstvo za naravne vire in prostor, pridobiti pa ga je treba ločeno tako za trofejo rjavega medveda kot za meso uplenjenega osebka,« pojasnjujejo na zavodu za gozdove. »Meso uplenjenega osebka prodamo podjetjema, ki se ukvarjata z odkupovanjem divjačine, to sta NIMROD, d. o. o., in Anton Meglen, s. p.« Za meso so lani iztržili 9745 evrov, predlani 5290 evrov in leta 2020 4693 evrov. »Z lovnim turizmom pridobljena sredstva se namenijo za delovanje lovišč, za izvajanje številnih javnih nalog (ukrepi v okolju prostoživečih živali, izplačilo škod kmetom, monitoring, lovsko-čuvajska služba …) in znanstveno-raziskovalnega dela s področja upravljanja z divjadjo in nekaterimi zavarovanimi živalskimi vrstami ter njihovim življenjskim okoljem.«
