Novice Svet24

Zdaj je Natalija »starejši par« v oglasu nadomestila z »osebama«, a se boji, da jo bo »poklicalo sto ljudi«, torej množica, s katero se nima časa ukvarjati, saj je tudi sama že v letih. Že v besedilu oglasa bi rada zožila nabor potencialnih najemnikov.

»Po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) je prepovedana tudi diskriminacija na področju dostopa do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji. Diskriminacija je po tem zakonu vsako neupravičeno neenako obravnavanje oseb z določeno osebno okoliščino na podlagi teh osebnih okoliščin in v primerjavi z drugimi, ki takih osebnih okoliščin nimajo. Osebne okoliščine so spol, barva kože, narodnost ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost in podobno,« pojasnjujejo v službi za odnose z javnostmi pri Zagovorniku načela enakosti.

In še: »Ko je bralka v oglasu zapisala, da stanovanje odda izključno starejšemu paru, je s tem ravnala v nasprotju z ZVarD. Možnost najeti stanovanje je namreč s tem že vnaprej onemogočila vsem, ki bi stanovanje sicer lahko najeli, a po njeni oceni niso dovolj stari. Najem jim je torej onemogočila samo na podlagi njihove osebne okoliščine starosti, kar kaže na diskriminacijo na podlagi te osebne okoliščine. Ni namreč prav nobenega upravičljivega razloga za takšno izključitev 'mlajših'. Obenem je onemogočila ogled in najem stanovanja vsem, ki so samski, in to samo zaradi te njihove osebne okoliščine.«

»Domnevna praktičnost, ki naj bi jo z navedbo, da stanovanje odda starejšemu paru, v oglasu zasledovala bralka, ne more biti upravičljiv razlog, da bi nepremičninski portal dopustil objavo tega očitno diskriminatornega oglasa za oddajo nepremičnine. Po drugi strani pa navedba, da se stanovanje odda nekadilcem, ni problematična, saj je biti ali ne biti kadilec stvar izbire in zato ni zaščitena osebna okoliščina po ZVarD,« še pravijo.

Neenaka obravnava izključno zaradi osebnih okoliščin

Diskriminacija je vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti. Pogoj, da lahko govorimo o diskriminaciji, je torej, da je oseba obravnavana slabše ali neenako izključno zaradi njenih osebnih okoliščin. V Sloveniji je diskriminacija prepovedana. Vsak, ki je bil ali je diskriminiran, se lahko za nasvet obrne na Zagovornika načela enakosti; pokličite 080 81 80 za svetovanje.

V Sloveniji so največkrat diskriminirani invalidi

Lani je Zagovornik svetovanje nudil 440 ljudem, ki so v prošnjah za svetovanje oziroma prijavah diskriminacije kot razlog največkrat navedli osebno okoliščino invalidnosti. »Kot kažejo Zagovornikove prakse in raziskave o diskriminaciji v Sloveniji, je področje dela in zaposlovanja tudi pri nas tisto področje družbenega življenja, na katerem se posamezniki največkrat počutijo diskriminirane,« pojasnjujejo. Statistika pa ne odraža dejanskega stanja diskriminacije v Sloveniji, saj mnogo primerov ostaja neprijavljenih. »Ljudje iz različnih razlogov svojih izkušenj ne želijo izpostaviti oziroma prijaviti, vendar to ne pomeni, da diskriminacije v družbi ni,« pravijo. V nadaljevanju navajamo nekaj primerov, s katerimi so se v preteklih letih ukvarjali v uradu.

Zagovornik načela enakosti
Je samostojen državni organ, ustanovljen za spodbujanje enakopravne obravnave in zagotavljanje varstva pred diskriminacijo. Pravica do varstva pred diskriminacijo je zapisana v 14. členu slovenske ustave. Zagovornik deluje po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo, ki so ga poslanci državnega zbora (DZ) sprejeli maja 2016. Organ je bil ustanovljen 25. oktobra 2016, ko je DZ na predlog nekdanjega predsednika Boruta Pahorja za petletni mandat izvolil sociologa Miho Lobnika za prvega zagovornika načela enakosti. Poleti 2021 mu je DZ podelil drugi petletni mandat.

Sašo Švigelj

Jaslice ob vhodu v javni zavod

Na Zagovornika se je obrnila stranka, ki je trdila o diskriminaciji na podlagi verskega prepričanja v javnem zavodu, ker je vodstvo v avli ob vhodu v prostore dalo postaviti jaslice, kar po mnenju številnih zaposlenih krši ustavno načelo ločitve cerkve in države in je diskriminatorno do vseh zaposlenih, ki niso kristjani oziroma praznujejo božič kasneje, ali pa so kristjani, a se ne strinjajo s takšnim vsiljevanjem specifične religije vsem zaposlenim in zavodu kot celoti. Kot ugotavlja Zagovornik, je vera sicer osebna okoliščina, ki je v ZVarD pravno varovana, tudi opozarjanje na ustavno načelo ločenosti države in verskih skupnosti je na mestu, vendar morebitnih kršitev tega načela ni mogoče enačiti z diskriminacijo zaradi vere ali prepričanja. Za ugotovitev kršitve prepovedi diskriminacije mora biti nujno podana tudi kršitev določene pravice drugih ljudi. Iz navedenega primera pa ne izhaja, da bi postavitev jaslic imela tak učinek.

Poslanci blokirali račun na Twitterju

Poslanci parlamentarne stranke so blokirali račun ene od manjših verskih skupnosti na Twitterju. Verska skupnost se je pritožila zoper ravnanje, ki ga je označila za diskriminacijo zaradi vere, saj naj bi blokada onemogočila širjenje njene vere med sledilci uporabnikov Twitterja, ki so jo blokirali. Zagovornik diskriminacije ni ugotovil, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov, da je do blokade prišlo zaradi vere. Hkrati z blokado niso kršili verske svobode ali pravice verske skupnosti do izražanja verskih prepričanj.

Pogojevanje članstva v lovski družini

Nekdo se je pritožil zaradi pogoja za članstvo v lovski družini, ki je zahtevala, da potencialni člani pred tem izstopijo iz drugih lovskih družin. Zagovornik je ugotovil, da ne gre za izključevanje iz članstva na podlagi osebne okoliščine, ki bi bila varovana po ZVarD. Članstvo v lovski družini je vprašanje izbire in ni povezano z osebnimi značilnostmi posameznika, ki bi bile prirojene ali neodtujljive. Zagovornik je predlog za obravnavo zato zavrnil.

Blagoslov osnovne šole

Manjša verska skupnost je želela blagosloviti osnovno šolo. V ta namen je na šolo naslovila dopis. Nanj ni prejela odgovora. Na Zagovornika je naslovila pritožbo za obravnavo diskriminacije zaradi vere. Zagovornik diskriminacije ni ugotovil. Ustavno zavarovana pravica do verske svobode ne zajema pravice do blagoslovitve javnih objektov, neodzivnost naslovnika prošnje pa ne posega v svobodo izražanja vere.

Cenejši tenis za ženske kot za moške

Zagovornik je na spletni strani enega izmed teniških klubov zasledil cenik, v katerem je igralnina za ženske 30 evrov nižja od igralnine za moške. Ker teniški klub ni predstavil legitimnega cilja razlikovanja vrednosti igralnine za moške in ženske, je Zagovornik ugotovil neposredno diskriminacijo na podlagi spola.