Z različnimi posegi v motor, predvsem pa v motorno elektroniko, so potem te dizelske motorje serije preoblikovali. Takrat so namreč motorji serije EA189 dobesedno prepoznavali, v kakšnem modusu je vozilo in so temu primerno prilagodili delovanje, da so bili izpusti v izpušnih plinih ustrezni takratnemu standardu Euro5. A le takrat, ob običajni uporabi v vsakdanjem prometu pa so bili izpusti že višji.
Velja pa poudariti, da ta koncern s svojimi znamkami ni bil edini, že takrat je podobne prakse uporabljalo še nekaj avtomobilskih tovarn, le da je bila ta najodmevnejša.
Dizelske motorje te serije so izdelovali med letoma 2007 in 2015, z 1,2, 1,6 in dvema litroma delovne prostornine, in so vgrajeni v različne modele koncerna, od volkswagna passata, golfa, tourana, škode octavie, yetija, seat altee, audija A3 do A6 in še nekaterih drugih.
V Sloveniji se jih veliko ni odzvalo
Koncern VAG je potem seveda pripravil popravke in pozval svoje stranke, naj pridejo na brezplačno posodobitev, a ta je pri marsikom vzbudila precej nezaupanja. Jože Gregor Terglav, direktor oddelka Group Service v podjetju Porsche Slovenija, je povedal, da so v Sloveniji prodali 34.446 vozil s temi motorji, skupaj pa je bilo na cestah v tistem trenutku 53.100 vozil znamk Volkswagen, Audi, Seat, Škoda in Volkswagnovih gospodarskih vozil, v številko so vključena tudi uvožena vozila.
»Na naš poziv na brezplačno posodobitev se je odzvalo 80,79 odstotka lastnikov oziroma na toliko vozilih od vseh razpoložljivih je bil poseg opravljen. To pomeni malo več kot 10.600 avtomobilov. Tukaj moramo seveda odšteti izvoze, kraje, totalne škode in potem tudi zavrnitve,« je dejal Terglav. »Najpogostejši vzrok zavrnitve pa zaradi ugotovitve nepooblaščenega posega v motorni krmilnik vozila.« Pri nas namreč ta posodobitev ni bila, in še vedno ni, obvezna in po mnenju podjetja Porsche Slovenija tudi ne bo.
V koncernu VW poudarjajo, da posodobitev v ničemer ne poslabša delovanja motorja glede porabe goriva, emisij ogljikovega dioksida, zmogljivosti motorja, navora oziroma hrupa vozila ter da vse vrednosti vozila v zvezi s tipsko homologacijo vozila ostajajo nespremenjene. Uporabnik torej vse skupaj niti ne čuti, a na drugi strani smo tudi od mehanikov takrat slišali, da naj se kupcem ne mudi preveč s posodobitvami. Kakorkoli že, zadeva je pri nas šla nekako v arhive, kar pa ne pomeni, da je tako tudi v tujini.
Avstrijci precej bolj ostro
V Avstriji so pred kratkim spet dvignili nekaj prahu z novico, da država grozi lastnikom vozil, ki niso opravili posodobitev, da jih v prihodnje ne bodo mogli več registrirati in s tem seveda tudi ne uporabljati.
Osem let po tem, ko je prišla v javnost celotna zadeva, v Avstriji še vedno, po podatkih avtomobilske zveze ÖAMTC, okoli sedem odstotkov uporabnikov ni opravilo posodobitve. »To je po naših izračunih nekaj tisoč vozil,« je povedal pravnik zveze Matthias Wolf.
Od države naj bi tudi ti lastniki vozil dobili uraden poziv, da obiščejo pooblaščeno servisno delavnico in uredijo posodobitev motorne elektronike, Wolf pa je opozoril, da je v tem pozivu skrita še ena podrobnost: »Kdor tega ne bo storil, mu bodo odvzeli prometno dovoljenje in s tem seveda tudi registrske tablice.«
Po mnenju odgovornih v Avstriji naj bi bili ti avtomobili na cestah povsem nelegalno, ker je proizvajalec zavajal z izpusti in ker ti avtomobili že v osnovi ne bi smeli dobiti prometnih dovoljenj. Pri ÖAMTC so navedli, da se teh nekaj tisoč lastnikov ni odzvalo pozivu zaradi strahu, da bo njihov motor zaradi tega manj zmogljiv, povečali pa bi se obraba in predvsem poraba goriva.
Odgovorni so dodali, da s tem sicer ne bi posegli v prodajo. Torej bi bilo takšen avtomobil še vedno mogoče prodati, le registrirali bi ga lahko šele po posodobitvi.
Nekdanji šef Audija bo priznal
In še ena zanimiva posledica te afere se je pred kratkim pojavila, tokrat v Nemčiji. Nekdanji šef Audija, znamke iz koncerna VAG, Rupert Stadler naj bi bil pripravljen priznati, da so takrat v koncernu manipulirali z motorji. Stadler naj bi se strinjal s predlogom sodišča v Münchnu o sodelovanju, v zameno za plačilo kazni 1,1 milijona evrov bi se izognil zaporni kazni. Do zdaj je namreč Stadler vztrajno zanikal manipuliranje z merjenjem izpustov.
