Prejšnji teden so tako z ministrstva za vzgojo in izobraževanje sporočili, da bo v okolici slovenskih šol začasno povečana navzočnost policije ter da se bodo policisti z vodstvi šol skupaj dogovarjali o možnostih zgodnjega odkrivanja tveganja za morebitne pojave nasilja. »Naša dolžnost je, da v slovenskih v šolah postanemo še pozornejši na vse oblike pojavov, ki bi pri učencih ali dijakih utegnili nakazovati težave, ki bi jih sčasoma lahko občutili kot nepremostljive in bi jih morebiti lahko pahnili tudi v usodna dejanja,« so zapisali v sporočilu za javnost. Ravnateljem osnovnih in srednjih šol pa so poslali okrožnico s prošnjo, da se »poslušamo, sprejemamo in konstruktivno pristopamo k reševanju vprašanj in stisk vseh, vključenih v šolski prostor«. V sporočilu za javnosti so zapisali še, da je njihov skupni cilj vsem učencem, dijakom, staršem in zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih zagotavljati občutek varnosti, ki je osnovni pogoj za normalno delujoče šolsko okolje.
»To bo le povečalo paniko«
A nekdanji ravnatelj OŠ Prule Dušan Merc meni, da bodo z napovedano večjo prisotnostjo policije v bližini šol dosegli ravno obratno: »To bo samo povečalo paniko, pritisk na otroke, učitelje, na starše … Če ima nekdo nek namen, se bo takšnemu nadzoru, ki se ga izvaja vsepovprek, nedvomno izognil. Ne moreš vnaprej nekaj varovati ali narediti, če ni vzroka, danih pogojev za to, ne moreš raziskovati nečesa, česar ni. Zato to nima nobenega smisla. To so neumnosti, ki ustvarjajo paniko in napačen odnos do varnosti,« je prepričan in dodaja, da varovanje vseh šol niti fizično ni izvedljivo. »Šol je okoli 500, za vse bi potrebovali 2000 policistov. Pa ti niti nimajo operativnih nalog, saj ni definirano, kaj naj bi gledali oziroma iskali.«
Rešitev so zaupanje in dobri odnosi
»Če nekdo hoče priti v šolo in narediti 'sranje', ga bo naredil. Spomnimo se Beslana (teroristi so za tri dni zasedli šolo in za talce vzeli več kot tisoč ljudi, med njimi 777 otrok, na koncu je bilo ubitih 333 ljudi, od tega 186 otrok, op. p.) – to je bila res katastrofa, tu gre za patološke oblike vedenja ljudi in tega se ne da spremeniti ali preprečiti s povečanim varovanjem, saj ne veš, kaj varuješ in pred čem. To so velike neumnosti. V resnici bi morali vse varnostnike zmetati ven iz šol – kot je bilo vidno v Beogradu, ti niso kaj dosti vredni, povečujejo pa paniko in pritisk na učence in učitelje.« Opozarja, da se nasilje lahko zgodi kjerkoli in se ga ne da vnaprej napovedat, zato nanj ne moremo biti pripravljeni niti ga preprečiti. Je pa seveda treba raziskati vse konkretne grožnje in dogodke konkretnim šolam. »Če so v Trbovljah dobili grožnjo, naj gre policija tja in to razišče.« Po njegovem mnenju povečanje prisotnosti policije v šolah torej ni pravi način zaščite. »Pravi način bi bil, da ljudje med sabo živijo v zaupanju in ščitijo eden drugega z odnosi.«
Poostren nadzor in pogovori
Kot je znano, je prejšnji teden, kmalu po dogodku v Beogradu, elektronsko sporočilo z grozilno vsebino prejela osnovna šola Trbovlje, o čemer so takoj obvestili policijo, pa tudi starše. Ravnateljice OŠ Trbovlje Petra Čede pravi, da so po prejetih grožnjah (ki niso bile prve) poostrili dežurstva v šoli in zaklenili šolska vrata, tako da se v šolo lahko vstopi le s predhodno najavo.
»Učitelji so se že v petek pogovorili otroki, na sestanku učiteljskega zbora pa smo se dogovorili, da če učitelji začutijo, da imajo otroci potrebo, da bi se o tem pogovarjali, temu namenijo del ure. Ali če začutijo stisko pri določenem otroku, tega usmerijo k šolski svetovalni službi ali učitelju, ki mu otrok zaupa in ve, da mu bo lahko povedal to, kar ga teži,« pojasni Čedetova, ki se zaveda, da se nasilje lahko zgodi kadar koli. »Vedeli smo, da bodo takšne ali drugačne grožnje tudi pri nas. Si samo želim, da do uresničenj takih groženj ne bi prišlo nikoli in nikjer.«
Bomo oborožili varnostnike?
Predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan meni, da je v tem trenutku, ker je napetost tako visoka, zagotovo prav, da se na neki način odreagira ter tudi pomiri starše in učence. »Ne vem pa, ali bo zgolj prisotnost dodatnih policistov v bližini šol reševala morebitno nasilje.« Stoodstotno učinkovite zaščite ne pozna. »Razen če ne začnemo prihoda v šolo kontrolirati tako, kot se zdaj nadzira vstop na letalo, torej hermetično zaprti vsi vhodi v šolo, detektorji kovin in povsod varnostniki, ki to pregledujejo. A nisem prepričan, če je to prava pot.« Koliko slovenskih šol trenutno uporablja varnostnike, nima podatka, so pa ti neoboroženi, zato se zdaj pojavljajo pobude, da bi se to spremenilo. »Vas pa vprašam tole: če bomo zdaj imeli v šolah oborožene varnostnike, kdo mi lahko zagotovi, da se nobenemu od njih ne more 'utrgati? Šole je nemogoče hermetično zapreti in zagotoviti, da se takšen dogodek kot v Beogradu ne bo še kje zgodil, zato bo potrebno začeti delovati bistveno drugače in drugje. Kot se pogosto pogovarjamo ravnatelji, kaže, da je družina in družinsko življenje v Sloveniji v velikanski krizi,« opozori.
Resnični problemi so drugje
Pečan namigne, da so starši danes večinoma sužnji svojih služb, potem pa se skušajo za svojo odsotnost odkupiti z neustreznimi darili in dejavnostmi ter zato omogočajo svojim otrokom stvari, ki niso primerne za njihovo starost – tako kot je oče beograjskega 13-letnika, ki je streljal v osnovni šoli, menda jemal s sabo na strelišče, kjer je fant lahko streljal s pravim orožjem in pravimi naboji ter se izuril v strelca. »Po mojem skromnem prepričanju je treba dobro razmisliti, kaj je za otroke določene starosti primerno in kaj ne. Naj povem še tole: ker lani nisem dovolil devetošolcem na zaključni izlet na paintball, sem bil deležen izredno agresivnih in primitivnih napadov s strani njihovih staršev. Ne razumejo, kaj to pomeni, če se otroci igrajo militaristične igrice.«
Poudari, da bo potrebna precej široko zasnovana družbena akcija, v kateri se bomo začeli pogovarjati o resničnih problemih, ki tičijo za nasiljem v šoli oziroma med šolarji. Omeni nekatere temeljne probleme, s katerimi pa se v šolah ne morejo spopadati, na primer vzgoja v družini, (ne)omejevanje uporabe spleta in poročanje medijev.
Nepreverjene novice
»Ko mediji tako natančno poročate in tekmujete, ko še ni potrjenih informacij, kot v primeru beograjskega streljanja, glorificirate človeka, ki je to naredil, in mu nudite brezplačno reklamo. V prvih 48 urah po dogodku se je na spletu pojavilo na tisoče profilov z imenom učenca, ki je streljal. Zakaj? Ker mladi ne znajo ločiti med pozitivno in negativno slavo – važna je slava. Verjetno bo zdaj padlo veliko vprašanj, ali je Kitajska res tako nespametna, ko onemogoča dostop do nekaterih vsebin na spletu. Kar se varnosti tiče, bi bilo o tem dobro premisliti. Jaz mislim, da otroci pred petnajstim letom izven šole ne potrebujejo interneta in mobilnega telefona. Starši pa jim to kupijo že pred desetim letom in niti ne nadzirajo, kaj s tem počnejo, kje vse brskajo po spletu, kje imajo profile … To je temeljni problem, s katerim se v šolah ne moremo spopadati: s poročanjem medijev in nepreverjenimi novicami – teh še odrasli ne znamo ločevati, kaj šele otrok, pa mu vseeno ponujamo vse možnosti, kot jih imamo odrasli.«
Kaj pravijo dijaki?
»Ne smemo si zatiskati oči, da se lahko podobna tragedija zgodi tudi v Sloveniji ali se ponovi kje drugje po svetu,« opozarja tudi Dijaška organizacija Slovenije. S povečanim varovanjem in prisotnostjo pripadnikov policije v bližini slovenskih šol so zadovoljni, vendar opozarjajo, da je to le začasni ukrep, ki dolgoročno ni vzdržen in ne zagotavlja preventive, saj ne odpravlja vzroka za tovrstna dejanja, ki največkrat tiči v slabem duševnem zdravju. »Vsi skupaj se moramo potruditi, da tako na sistemski kot tudi operativni ravni zagotovimo varnost mladostnikov in jim omogočimo stabilen razvoj v zrele ter odgovorne posameznike,« so jasni.
