Med slovenskimi kmeti se širi nezadovoljstvo. Ne le zaradi okoljskih zahtev iz Bruslja, ki jim otežujejo obdelavo kmetijskih površin, ampak tudi zaradi skorajšnje prodaje Deželne banke Slovenije (DBS), ki jo mnogi še danes vidijo kot »hišno« banko kmetov. Člani Zadružne zveze Slovenije, ki skupaj z zadrugami obvladuje največji, 30-odstotni lastniški delež DBS, so namreč na izredni skupščini pred prvomajskimi prazniki prižgali zeleno luč njeni prodaji. To pomeni, da bo potencialnemu kupcu že kmalu na voljo več kot 75 odstotkov DBS. Že pred tem sta se namreč delnice banke odločila prodati še dva velika lastnika – Skupina Prva Alenke Žnidaršič Kranjc in finančna družba KD Group.Vsi skupaj želijo od prodaje banke dobiti najmanj 77 milijonov evrov kupnine. Za zdaj se za nakup DBS zanimata dva ponudnika: avstrijska Sparkasse in Gorenjska banka, ki je v lasti srbskega tajkuna Miodraga Kostića.
Toda več zadružnikov prodaji nasprotuje. Poudarjajo, da gre za »srebrnino naših prednikov«, ki »nosi zlata jajca«, in da večina zadrug ob vabilu na skupščino sploh ni prejela gradiva za odločanje. S prstom kažejo na poslovneža Igorja Jurija Pogačarja, ki naj bi imel pomembno vlogo pri prodaji. Svojo veliko priložnost za vrnitev na vrh zadružne zveze pa je začutil tudi njen nekdanji dolgoletni predsednik Peter Vrisk, sicer eden glavnih odgovornih za to, da je DBS danes na prodaj.
Kako so zadružniki izgubili banko
CENEJŠI KREDITI
DBS že od osamosvojitve naprej velja za finančni steber kmetijstva in podeželja. Kmetom in podjetjem, ki delujejo v kmetijsko-predelovalni dejavnosti, je omogočala cenejše kredite in druge bančne storitve.
DBS je ena od najmanjših slovenskih bank. Ima 76 poslovalnic, od osamosvojitve naprej pa velja za finančni steber kmetijstva in podeželja. Kmetom in podjetjem, ki delujejo v kmetijsko-predelovalni dejavnosti, je omogočala cenejše kredite in druge bančne storitve.Do leta 2017 je bila večina delnic banke v rokah Zadružne zveze Slovenije, ki jo je vodil Vrisk, in njene Kapitalske zadruge. Toda takrat je zveza zašla v težave. Zapadlo ji je namreč 10 milijonov evrov posojila, najetega pri banki BKS, ki ga ni mogla poplačati. Zadružni zvezi je zato grozilo, da bo ostala brez lastniškega deleža v Deželni banki Slovenije, s čimer bi Vrisk izgubil tudi velik del vpliva v finančno-lastniški verigi, ki jo je spletel okrog zveze.
Vrisk se je zato za pomoč obrnil na Alenko Žnidaršič Kranjc. Leta 2018 je njena Skupina Prva od zadružnikov odkupila 25 odstotkov delnic DBS, za kar je po neuradnih podatkih plačala 10 milijonov evrov. Kmalu zatem se je začel boj za prevlado v banki. Na eni strani je bil Peter Vrisk kot predsednik nadzornega sveta, na drugi pa Alenka Žnidaršič Kranjc kot svetovalka vodstvu, a dejansko predsednica uprave v senci. Sporno kadrovanje in domnevno škodljive posle je presekala šele Banka Slovenije: Vriska je s postopki prisilila k odstopu, Žnidaršič Kranjčevi pa ni izdala dovoljenja za položaj članice uprave.
Skrita klavzula, ki jo je podpisal Peter Vrisk
Šele pred kratkim je prišlo na dan, kaj je Vrisk podpisal leta 2018. V pogodbi o prodaji je namreč tudi posebna klavzula, ki Alenki Žnidaršič Kranjc omogoča, da po preteku petih let zahteva skupno prodajo delnic DBS. Ta rok se je iztekel marca letos.
»Omenjena klavzula ni nič posebnega in je običajna pri tovrstnih poslih. Določa pa, da če se Kapitalska zadruga ne bi pridružila prodaji, bi sankcija za to znašala milijon in pol evrov,« je Vrisk pred dnevi pojasnil za Večer. Za komentar prejšnji teden ni bil dosegljiv. Prav ta klavzula naj bi bila zdaj tudi glavni argument aktualnega predsednika Zadružne zveze Slovenije Boruta Florjančiča, zakaj so se pridružili skupni prodaji. Člane naj bi opozarjali, da bodo morali, če želijo obdržati banko, prinesti denar, saj ga zveza nima.
Toda to po podatkih necenzurirano.si ni res. Denar bi namreč lahko zadružniki dobili od DBS. Ta je prejšnje leto ustvarila več kot osem milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo in dosegla kar 11,2-odstotni donos na kapital. Bilančna vsota je bila višja za tri odstotke in je znašala 1,19 milijarde evrov. Konec prejšnjega leta je imela kar za 77 milijonov evrov kapitala. Bistvo: če bi DBS letos in prihodnje leto izplačala dovolj visoke dividende, bi lahko zadružna zveza brez težav poravnala 1,5-milijonsko odškodnino, ki jo mora po pogodbi iz leta 2018 plačati Alenki Žnidaršič Kranjc. Po tem plačilu bi ostala lastnica banke.
Kdo si želi prodaje? Pogačar pravi, da z njo nima nič
V čem je torej težava? Zakaj se je zadružna zveza kljub temu odločila prodati delež v banki? Več virov je novinarje necenzurirano.si v zadnjih tednih opozorilo na pritiske na sedanje vodstvo zveze. Pri tem so poudarjali vlogo Igorja Jurija Pogačarja kot nekakšnega posrednika pri prodaji DBS, kar sam sicer zanika. »V zvezi s prodajo DBS ne delam za nikogar ne na strani prodajalcev ne na strani kupcev,« je dejal.
Toda Pogačar je že več let eden glavnih slovenskih lobistov in operativcev Miodraga Kostića, ki je prevzel tudi Gorenjsko banko, torej enega od interesentov za nakup DBS. Tesno naj bi bil povezan s Tevžem Tavčarjem, direktorjem Kmečkega glasa, ki je v lasti zadružne zveze in je eden od manjših lastnikov DBS. Pred leti je bil Tavčar direktor cerkniškega gradbenega podjetja Gradišče, ko je to izdatno financiralo svojega lastnika, družbo Ram Invest, ki jo je vodil Pogačar.
Zdaj naj bi imel Tavčar velik vpliv na predsednika zadružne zveze Florjančiča. Na vprašanja o okoliščinah prodaje in Pogačarjevi vlogi pri tem Florjančič v petek ni želel odgovarjati. »Sem na dopustu,« je sporočil.
