V Sloveniji smo se letošnjo zimo že srečevali s pomanjkanjem nekaterih zdravil za otroke. Prihajalo je tudi do situacij, ko so zdravniki pacientom predpisovali zdravila, potem pa so jih lekarne obvestile, da teh zdravil nimajo. Stanje je bilo najbolj akutno pri dobavi antibiotikov za otroke, zaradi česar je Zdravniška zbornica Slovenije svoje člane takrat obvestila o ustreznih zamenjavah. Primanjkovalo je tudi nekaterih zdravil za otroke z epilepsijo, a težave niso bile omejene na Slovenijo, temveč so se s tem srečevali tudi drugod po Evropi.
Alarm so zdaj zagnali tudi v nemškem združenju za pediatrijo BKVJ, kjer so skupaj z drugimi sopodpisniki na nemškega zdravstvenega ministra Karla Lauterbacha in druge zdravstvene ministre naslovili pismo, v katerem ga opozarjajo, da je ukrepanje »nujno,« saj da že zdaj »znatno« primanjkuje zdravil za otroke, razmere pa se bodo do jeseni, ko se bo vrnilo hladno vreme, najverjetneje še poslabšale. »Jesen ni tako daleč. Znova se bodo soočali s pomanjkanjem, ki bi lahko bilo še hujše kot nazadnje,« je za časnik Neue Osnabrücker Zeitung opozoril predsednik združenja BKVJ Thomas Fischbach, eden od sopodpisnikov javnega pisma, ki so ga prejeli tudi zdravstveni ministri v Franciji, Avstriji, Franciji in Švici. Glede na njihova opozorila primanjkuje predvsem analgetikov in antipiretikov, torej zdravil proti bolečinam in vročini, ki bi bila na voljo v odmerkih, primernih za otroke. Primanjkuje tudi penicilina.
»Zaradi pomanjkanja zdravil je ogroženo zdravje naših otrok in mladostnikov po vsej Evropi. Nujna je hitra, zanesljiva in dolgoročna rešitev,« so zapisali v pismu, v katerem so dodali, da so »politiki odgovorni za zagotovitev zadostne proizvodnje in zalog pomembnih zdravil.« Fischbach je tako pozval k spodbujanju domače proizvodnje zdravil za otoke.
K pomanjkanju zdravil za otroke to zimo so do neke mere prispevale motnje, povezane s težavami v proizvodnji, velik udarec pa je predstavljal tudi izhod iz pandemičnega obdobja. Kot je že decembra lani poročala nemška javna radiotelevizija Deutsche Welle, je večina sveta pandemijo preživela v duhu izogibanja virusu sars-cov-2, s tem pa tudi drugim virusoma in bakterijam. Ko je bilo ukrepov konec, človeštvo pa se je vrnilo v ustaljene tirnice, so to na svoji koži najbolj občutili otroci, pri katerih se imunski sistem šele razvija. Posledično je v številnih državah udaril val bolezni dihal, vključno z zelo nalezljivim respiratornim sincicijskim virusom, ki prizadene predvsem najmlajše.
