Prvi je za mikrofon na Trgu republike prijel predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. »Kmet je na svoji zemlji kralj,« je poudaril in ob aplavzu dodal, da so svoje nestrinjanje z vladno kmetijsko politiko prišli predstavit v »najlepše mesto, v Ljubljano«.
Policijska uprava Ljubljana opozarja, da je promet v Ljubljani zaradi shoda močno zgoščen in da nastajajo daljši zastoji, zato odsvetujejo potovanje v center mesta, če to ni nujno potrebno.
Kmetje od sindikata zahtevajo, da v celoti izpogaja zahteve do vlade. Med njimi so, naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, naj se zmanjša območja Nature 2000, naj bodo ukrepi jasni in administrativno nezahtevni ter naj se neposredna plačila in ostala sredstva uskladijo z inflacijo. Zahtevajo tudi zmanjšanje populacije zveri in divjadi ter zavrnitev uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev.
»Ko kmet protestira, država že krvavi,« je nadaljeval Medved in razložil, da so pred tedni vladi predeli zahteve, ne prošenj, vendar niso prejeli rešitev. »Največja ovira so naši okoljski uradniki, ki pametujejo iz pisarn, ne pa Bruselj«. Zato so kmetje sprejeli enotno odločitev: »Tako ne gre več naprej. Naš glas ni slišan.«
»Nismo tukaj, ker hočemo več denarja. Ampak zato, ker hočemo ohraniti svojo pravico do kmetovanja. Zavedamo se, da imamo tudi odgovornosti, vendar nam teh ne morejo postavljati okoljske avanture. Zahtevamo vzdržne pogoje za delo. Politiko, ki bo pravična. Slovenija mora zaščititi svojo hrano, tako za kmete kot za potrošnike. Če nas ne bodo slišali, bomo proteste stopnjevali. Vladi dajemo opozorilo, naj začnejo delati v dobrobit kmetijstva in poiščejo rešitve,« je z opozorilom zaključil Medved.
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je opozoril, da v Sloveniji ne bo prehranske varnosti, če politika ne bo ustrezno zaščitila kmetijskih površin in če bo dopustila uveljavitev nesmiselno in netrajnostno postavljenih okoljskih ukrepov. Ob tem je spomnil na napovedane nove omejitve zaradi Nature 2000. Kmetje po njegovih besedah zahtevajo tudi jasno sledljivost porekla hrane po celotni verigi. »Zakaj protest? Zato, ker slovenski uradniki z netransparentnim in samovoljnim odločanjem ter slepim prikimavanjem zahtevam iz bruseljskih pisarn slovenskemu kmetu jemljejo njegovo mesto, njegovi družini prihodnost, slovenski naravi skrbnika, slovenskemu državljanu pa našo domačo hrano,« je strnil Florjančič.
Kot je dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, je treba v pripravo zakonov vključiti stroko in kmete. »Res je, da se pri šahu ponavadi najprej žrtvuje kmeta, vendar pa je samo kmet tisti, ki lahko zamenja kraljico,« je bil slikovit. Kritičen je bil do predlogov nekaterih glede nadzora nad živalmi in zatrdil še, da so kmetje tudi s pomočjo stroke uspeli ohraniti pitno vodo.
Podoben shod so kmetje že pripravili 24. marca, čemur je nato sledil sestanek z vlado in dogovor o oblikovanju delovne skupine. Minuli teden pa so nato predstavniki organizacij s področja kmetijstva sporočili, da so pogajanja z vlado opustili.
Odziv ministrstva
Popoldne so se na dogajanje odzvali tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer so poudarili, da so pripravljeni na nadaljevanje začetega dialoga s kmetijskimi organizacijami in verjamejo v pozitiven razplet. Prekinitev pogajanj in zaostrovanje protestov sicer obžalujejo, skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa iščejo rešitve za postavljene zahteve kmetov.
Glede ene od zahtev kmetov, ki je povezana z območji Natura 2000, so navedli, da gre pri »vladnem predlogu za uvedbo režima za plačila Natura 2000 za vsega skupaj le 0,7 odstotka vseh kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi znotraj omrežja Natura 2000 oziroma celo manj kot 0,2 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji«. Napovedane spremembe po njihovih navedbah zavzemajo le dve zelo omejeni področji, del Ljubljanskega Barja in Planinskega polja.
Predviden je tudi individualni pristop do kmetov, ki jih režim plačila najbolj prizadene ter postopna prilagoditev območij in določil režima. »Če se za vstop v režim plačila Natura 2000 odločijo sami, bodo kmetje upravičeni do plačila že v letos, in sicer v višini 390 evrov na hektar na Planinskem polju oziroma 663 evrov na hektar na Ljubljanskem barju,« so navedli.
Namen delovne skupine, za oblikovanje katere so se vlada in kmetijske organizacije dogovorile po prvem protestnem shodu kmetov, je bil skupni dogovor o kriterijih in principih pristopa do tistih, ki jih režim plačila najbolj prizadene, so poudarili.
Vladni predlog vsebuje tudi enake korake in način dela glede območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Po pojasnilih ministrstva se okoljsko občutljivo trajno travinje širi na štiri nova območja zaradi zahtev Evropske komisije v pogajanjih o sprejemu Strateškega načrta za kmetijstvo in podeželje.
»Brez kompromisnih rešitev na področju okoljsko občutljivega trajnega travinja in povečanja obsega plačil Natura 2000 ne bi bilo odobrenih sredstev skupne kmetijske politike,« so poudarili na ministrstvu.
Ohranjanje travnikov je pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, divjih opraševalcev, rodovitne prsti, čiste površinske vode in za skladiščenje ogljika v tleh. Območje okoljsko občutljivega trajnega travinja se je po podatkih ministrstva od leta 2015 povečalo z 22.500 hektarjev trajnih travnikov na 32.600 hektarjev, saj se je Slovenija s sprejetim strateškim načrtom zavezala, da bo ohranjala 33.000 hektarjev trajnih travnikov znotraj območja Nature 2000.
Znotraj teh območij je na obstoječih njivskih površinah dovoljena običajna kmetijska raba teh površin, vključno s preoravanjem in kolobarjenjem poljščin. Kot poudarjajo, pri tem ne gre za poseg v lastninsko pravico, temveč za enega od pogojev za prejem sredstev iz naslova kmetijske politike na zbirni vlogi, uveljavljanje teh zahtev pa ni obvezno.
