Danes mineva leto od državnozborskih volitev, ki so na oblast pripeljale nov obraz, Roberta Goloba, in politično stranko Gibanje Svoboda - in to z veliko premočjo. Kar 41 poslancev je bilo izvoljenih na listi Gibanja Svoboda, to pa je omogočilo rekordno hitro oblikovanje koalicije še s SD in Levico.
ZMAGOVALCI PREVEČ OBLJUBLJALI
Vlada, ki je mandat začela 1. junija lani, je še dober čas po volitvah beležila zelo visoko javnomnenjsko podporo. Medeni tedni z javnostjo so trajali do novembra, ko je podporo vladi izrazilo rekordnih 60 odstotkov anketirancev, takrat pa so stvari začele iti navzdol. Decembra je bila po anketi Mediane podpora vladi 53-odstotna, januarja 50-odstotna, februarja 46-odstotna, marca 41,5-odstotna. Marca se je prvič zgodilo, da je nasprotovanje vladi preseglo podporo. Proti njej se je opredelilo 42 odstotkov anketirancev.
Kaj je razlog za padanje podpore? "Mislim, da za razliko od prejšnjih vlad preobrata ni povzročila opozicija s svojimi delovanji, ker je ta opozicija recimo temu - konfuzna. Nekonsistentna je in veliko manj aktivna, kot je bila med vlado Marjana Šarca ali Mira Cerarja," pravi politolog z ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Miro Haček. "Tokrat si je padec podpore vlada povzročila kar sama, s svojimi napovedmi in zviševanjem pričakovanj v javnosti. Volilci so že imeli visoka pričakovanja, vlada pa je k temu dolivala olja in jih spodbujala z napovedmi vseh mogočih ukrepov, ki jih bo sprejela. Razlika med tem, kar je bilo napovedano, in kar je uresničeno, pa je precej večja kot doslej pri kateri koli vladi."
Ni pa to edino, kar je prispevalo k padcu javnomnenjske podpore Golobovi vladi, dodaja Haček: "Prispevala je tudi precej vihrava osebnost predsednika vlade, ki stvari velikokrat pove prehitro. Bolj kot politični neizkušenosti to pripisujem njegovi osebnosti. Ne premisli dovolj, preden kaj pove, obljubi stvari, ki se potem izkažejo za neuresničljive ali celo nemogoče."
Sociolog dr. Pavel Gantar, predsednik državnega zbora in dvakrat minister v času levih vlad, se strinja z oceno, da je vlada pri ljudeh ustvarjala prevelika pričakovanja. "Mogoče to ni bilo njihovo zavestno varanje ljudi in so visoka pričakovanja gojili sami do sebe, mogoče so mislili, da se da probleme reševati s tem, da udariš po mizi," razmišlja in dodaja, da so v vladi podcenjevali kompleksnost problemov in prehitro izrekali zaveze o posameznih vprašanjih. Vlada po njegovem v prvem letu ni naredila velikih napak, je pa veliko napovedovala in zdaj se čas teh napovedi izteka.
VODENJE VLADE NI ISTO KOT VODENJE PODJETJA
Prvega pol leta po volitvah se je družbena klima sprostila, kar Gantar šteje za pozitiven dosežek vladajoče koalicije, v zadnjih mesecih pa so se tudi med levosredinskimi volilci pojavili pomisleki, ali in kaj lahko ta koalicija sploh doseže. "Zdi se mi, da v zadnjem času narašča zbeganost o tem, kaj lahko pričakujejo od vlade. Glavni razlog je po mojem način delovanja, ne pa toliko vsebina te vlade. Način delovanja je kaotičen, od tega, da napoveš reformo in jo nato prekličeš, do zadnje poteze, ki me je presenetila in se nanaša na odvzem rjavega medveda iz naravnega okolja."
Gantar se je kot minister za okolje in prostor ukvarjal tudi s tem področjem, zato ve, da predloge za uravnavanje medvedje populacije pripravljajo ljudje, ki imajo ekspertna znanja o upravljanju z zvermi, ne pa "neki sovražniki narave in prostoživečih živali." Začudilo ga je, da je Golob dvome o ustreznosti predloga uredbe o odstrelu medvedov izrazil kar na pamet, pred kamerami, še preden je o tem vlada sploh odločala. Gantar to pripisuje temu, da je Golob pred prihodom na vrh izvršne veje oblasti, deloval v gospodarstvu. "Veliko ljudi, ki prihajajo iz gospodarstva, meni, da je vodenje vlade, kot bi vodil podjetje. To pa ni res. Vodenje javne politike, kjer so si interesi lahko tudi nasprotni - recimo interes po ohranjanju narave in gospodarski interes - je bistveno bolj kompleksno in zahteva večjo uravnovešenost."
Vlada, ki je mandat začela 1. junija lani, je še dober čas po volitvah beležila zelo visoko javnomnenjsko podporo. Medeni tedni z javnostjo so trajali do novembra, ko je podporo vladi izrazilo rekordnih 60 odstotkov anketirancev, takrat pa so stvari začele iti navzdol. Decembra je bila po anketi Mediane podpora vladi 53-odstotna, januarja 50-odstotna, februarja 46-odstotna, marca 41,5-odstotna. Marca se je prvič zgodilo, da je nasprotovanje vladi preseglo podporo. Proti njej se je opredelilo 42 odstotkov anketirancev. CIFRA (če bo prostor) : 410.000 volilcev je ob lanskoletnih volitvah izkazalo podporo Golobu in Svobodi.
Zgodba z medvedi je le ena v nizu premierjevih potez, ob katerih se je razgalila Golobova zaletavost in morda tudi nezaupanje do ministrov. Spomnimo, kako je sodnikom in tožilcem obljubil 600 evrov dodatka k plači, ministru za zdravje odvzel koordiniranje priprave zdravstvene reforme ali pa kritiziral davčno reformo, ki jo pripravlja finančno ministrstvo.
"Mislim, da je predsednik vlade vedno meril na neposredni učinek, ki ga s temi izjavami doseže v javnosti. Takšne stvari se javno kritizira šele, ko je zares hudo, drugače pa se jih pove znotraj vlade in stran od oči javnosti," pravi izkušeni nekdanji politik. Ministri zaenkrat takšnega Golobovega pristopa še ne problematizirajo, lahko pa ga bodo, kot je to že storil bivši državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič, ki je preprosto odšel.
Golobov stil vodenja z njegovo prejšnjo pozicijo v gospodarstvu povezuje tudi Haček. "Njegov stil vodenja je precej avtoritativen, kar je dobro za gospodarski subjekt, precej slabo pa za politično kolektivno telo, kar je vlada. Predsednik vlade bi se moral obdati s sposobnimi ljudmi, ki jim zaupa. S tem slogom vladanja kaže precej nezaupanja v finančnega ministra, zdravstvenega, okoljskega in tako naprej. Ti ljudje bi morali ob takih premierjevih potezah pravzaprav odstopiti. Če jim predsednik vlade odvzame vso avtoriteto in javno pove, da jim ne zaupa, je to težava. Druga težava je, da to sploh prihaja v javnost, saj gre za stvari, ki bi se morale razčiščevati znotraj koalicije in znotraj stranke."
ČAS ZA MENJAVO SVETOVALCEV?
Zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana Haček vidi kot pravega človeka na pravem mestu, manjka pa mu prav podpora celotne vlade in njenega predsednika. "Ta podpora je deklaratorna, ko pride do konkretnih potez, pa se dogajajo čudne stvari, kot je opravičevanje pred kamerami in podobno," je spomnil Haček. Šibek in premalo prisoten je po njegovem minister za finance Klemen Boštjančič, ob pestrem dogajanju na področju kmetijstva, kjer je pogovore s kmeti prevzel Golob, se je kot precej odmaknjena izkazala ministrica Irena Šinko.
Čeprav si je največja vladna stranka leto dni po volitvah uspela zapraviti podporo približno polovice od 410.000 volilcev, ki so lani glasovali zanjo, tako Gantar kot Haček poudarjata, da se ti volilci niso preselili na desno sredino, ampak so zdaj neopredeljeni. "Glavni problem ni v tem, da jim je podpora padla - po enem letu pade skoraj vsem vladam - nevarnost je v tem, da bi si zdaj skušali dvigniti podporo za vsako ceno in bi zahteve ulice oblikovale njihov politični program," se napačnega odziva vlade na "rejtinge" boji Gantar.
Haček na vprašanje, kakšne spremembe v vladi bi bile potrebne, da bi postalo njeno delo učinkovitejše, ogovarja: "Če bi me kdo vprašal za nasvet, bi rekel, naj predsednik vlade premisli o izbiri svetovalcev in se vpraša, ali je res izbral prave ljudi. Zdi se namreč, da veliko težav izhaja iz njegovega kabineta." Možnosti sta dve: ali mu ne svetujejo, naj kakšno stvar še malo premisli, preden jo pove na tiskovni konferenci, ali pa jih Golob ne posluša. "Oboje je zelo problematično in vodi k istemu sklepu, da okoli njega niso pravi ljudje," razmišlja politolog. Ob tem pa se domisli še tretje, nič boljše možnosti: "Morda pa Golob glede na svojo vihravo osebnost nikogar ne posluša, kar je prav tako težava, saj uspešni predsedniki vlade ne morejo sami narediti vsega in se morajo obdati z ljudmi, ki jim zaupajo."
