Novice Svet24

Predstavniki kmetijskih organizacij so v torek prekinili pogajanja z vlado, ker niso bili zadovoljni z vladnimi predlogi rešitve njihovih težav, odločilna za prekinitev pogajanj pa je bila nedavna poteza koalicije – predlog novele zakona o zaščiti živali, ki so ga koalicijski poslanci prejšnji petek vložili v zakonodajni postopek.

Preprečiti grozodejstva in zanemarjanje

Prvopodpisana pod predlog novele, poslanka Socialnih demokratov Meira Hot, je ob vložitvi predloga med drugim povedala, da je namen novele zaščita živali tudi v praksi, ne le na papirju: »Da v največji možni meri preprečimo grozodejstva, zlorabo, mučenje in zanemarjanje živali, ki so žal še vedno del vsakdanjika. Konji, ki se utapljajo v lastnih iztrebkih, v gnoju. Krave, pri katerih je obdukcija pokazala, da so jedle plastiko in folijo, tako sestradane so bile. Življenje psa na verigi, kratki en meter, z ranami od bodičastih ovratnic, z zajedavci, ki ga požrejo od znotraj navzven.«

Profimedia

Pri tem je med drugim citirala izjave enega od inšpektorjev, ki je zapisal, da ni mogoče, da bi lahko imeli pod stalnim nadzorom od 29 do 30 tisoč rejcev v državi. Novela je bila po njenih besedah pripravljena v sodelovanju s prostovoljci in društvi, ki se ukvarjajo z zaščito živali. »Zaradi njih imajo danes poniji lepše življenje. Zaradi njih imajo danes kužki primeren prostor za gibanje.« Dodala je, da predlog novele ni napad na rejce in kmete: »Večina nam je lahko v resnici izjemno dober zgled, kajti na splošno dobro skrbijo za živali. A žal so med nami še vedno posamezniki, ki držijo živali na verigah celo življenje, jih zapirajo v premajhne prostore … živalim povzročajo nepotrebno trpljenje.«

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič meni, da je koalicija s tem pokazala izjemno visoko stopnjo družbene zavesti: »In zavedanja, da na tem svetu nismo sami. Da smo živalim omejili življenjski prostor in jim tudi odvzeli svobodo. Zato se zavedamo, da mora biti življenje živali kakovostno, brez trpljenja in bolečin, ena od prioritet nas kot ljudi, ki smo za to najbolj odgovorni.«

Veterinarska zbornica: »To je degradacija stroke«

V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ocenjujejo, da je predlog popolnoma neprimeren, in opozarjajo, da novela ni bila usklajena s stroko. Najbolj sporna novost v noveli je za KGZS uvedba pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali. Po predlogu bo moral imeti kandidat za pooblaščenega svetovalca najmanj srednješolsko izobrazbo, pred tem pa naj bi bil najmanj tri leta aktiven član nevladne organizacije, ki deluje na področju zaščite živali. Za pridobitev naziva bo moral opraviti 40-urni tečaj.

Tudi v Veterinarski zbornici Slovenije opozarjajo, da so predlog novele zakona pripravili brez sodelovanja veterinarske stroke, kar po mnenju zbornice pomeni njeno degradacijo. »Nesprejemljivo je, da bi pooblaščeni svetovalci za dobrobit živali, z zahtevano dokončano srednjo šolo in opravljenim 40-urnim tečajem, presojali o delu uradnih veterinarjev, ki se za opravljanje delovnih nalog izobražujejo in usposabljajo najmanj enajst let,« pravijo v zbornici in pojasnjujejo, da morajo veterinarji za to delo opraviti šestletni magistrski študijski program in imeti najmanj pet let delovnih izkušenj.

Lahko bodo fotografirali in prijavljali

Kmete še posebej moti, da bo lahko pooblaščeni svetovalec pri skrbniku živali, pri katerem bo zaznal nepravilno ravnanje, to tudi fotografiral in ga pozval k pravilnemu ravnanju. Po njihovem mnenju stopanje na zasebno posest in fotografiranje pomeni hud poseg v zasebnost. »Glede na hitro usposobljene svetovalce in aktivistično držo nekaterih društev za zaščito živali je upravičena skrb, da se bodo pogosto presegala pooblastila in bodo tudi neutemeljeno posegali v zasebno sfero skrbnika živali.«

Profimedia

Za KGZS je sporno tudi to, da se bodo lahko dokazi, ki jih bodo zbrali pooblaščeni svetovalci, uporabili v uradnih inšpekcijskih postopkih. Kot poudarjajo, za zbiranje dokazov veljajo natančna pravila in je potrebna ustrezna usposobljenost, po novem pa bi bilo zbiranje dokazov omogočeno na hitro izobraženemu posamezniku in pozneje bi se v uradnih postopkih uporabili skupaj z njegovimi subjektivnimi opažanji. »Nesprejemljivo je, da bi nekdo s 40-urnim tečajem nadzoroval pooblaščene osebe, ki se bodo morale celo zagovarjati pred njim. Predlagana novela uzakonja ovaduštvo,« meni predsednik KGZS Roman Žveglič.

Predlog novele med drugim določa, da bi pooblaščeni svetovalec ob sumu mučenja živali, ko je ogroženo njeno življenje, o tem nemudoma obvestil pristojni organ za veterinarstvo, ta pa bi svetovalca povratno obvestil o ugotovitvah in nadaljnjih ukrepih. A tu se zadeva ne konča, saj bo lahko pooblaščeni svetovalec, če se ne bo strinjal z ugotovitvami pristojnega organa za veterinarstvo, zahteval ponovno presojo ugotovitev, ki jo bo izvedla tričlanska komisija upravnega organa za veterinarstvo. »Gre za nezaupanje v pristojne državne institucije, saj bi v tem primeru laik zahteval ponovno presojo strokovnjaka pri tričlanski komisiji,« menijo v KGZS.

Medved: »To je bila kaplja čez rob«

Predlog novele je po besedah predsednika Sindikata kmetov Slovenije Antona Medveda močno ponižal slovenske kmete in je bil kaplja čez rob. Kmetje, pravi, ostro obsojajo kakršnokoli mučenje živali: »Vendar je popolnoma nesprejemljivo in nedopustno, da bi živinorejske kmetije postale poligon za izživljanje tako imenovanih aktivistov, pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali.«

Žveglič meni, da se predlog norčuje iz stroke in slovenskih rejcev. Tudi sam izpostavlja, da kmetje obsojajo nehumano ravnanje z živalmi. Kmetije, kjer pride do tovrstnih primerov, pa mora po njegovem mnenju poleg veterinarske obiskati tudi socialna služba: »In ljudje, ki imajo znanje iz psihosocialne pomoči. Vdora na naše kmetije, ignoriranja biovarnosti in zaščite rejnih živali, neznanja s tega področja ne moremo dopustiti. Proti temu zakonu se bomo borili na vse načine in z vsemi možnimi postopki.« Z zakonom, ki Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nalaga financiranje izobraževanja pooblaščenih svetovalcev, bi po mnenju Žvegliča največ izgubili potrošniki: »Kajti denarja bo potem zmanjkalo za tisto, za kar je uprava najbolj zadolžena – da nadzoruje kakovost živil.«

Označevanje mačk in privezovanje psov

Nejevoljo kmetov vzbujajo tudi predlagane rešitve v zakonu glede označevanja mačk in privezovanja psov, predvidevajo namreč uveljavitev obveznega označevanja mačk in popolno prepoved privezovanja psov. »Kmečko dvorišče je poseben prostor, na katerem so tradicionalno prisotne mačke, tudi potepuške, nad katerimi ni mogoče imeti nadzora, zato čipiranje v tem primeru ni smiselno. Prav tako to za kmeta pomeni visok strošek,« so še zapisali v KGZS, kjer menijo, da je posebnost kmečkih dvorišč treba upoštevati tudi pri prepovedi privezovanja psov. »Pogosto imajo privezani psi zelo dolge verige in s tem veliko možnosti gibanja, saj imajo kmetije navadno velika dvorišča. Privezovanje je včasih nujno zaradi aktivnosti na kmetiji.« Sami menijo, da je treba določiti jasna merila in pogoje glede površine za gibanje in ne v celoti prepovedati privezovanja psov.

Na ministrstvu za kmetijstvo predloga zakona ne komentirajo, ker da gre za predlog koalicijskih poslancev, in ne ministrstva. Zakon pa bi lahko še bolj razvnel razgreto politično ozračje. V največji opozicijski stranki SDS menijo, da bi moralo glede na številne vsebinske pripombe in dileme že pred vložitvijo zakona priti do širše javne razprave: »Absolutno podpiramo prizadevanja za zaščito živali, a v mejah zdravega razuma.«