V koaliciji so napovedali podporo predlogu novele, v opoziciji pa glasov ne bodo prispevali. Glasovanje bo v petek.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je pojasnil, da s predlagano novelo, usklajeno na ravni socialnih partnerjev, nadgrajujejo že obstoječe obveznosti beleženja delovnega časa. Delodajalci bi morali že danes beležiti dejansko število opravljenih ur delavcev, po novem pa bo treba na dnevni ravni beležiti še čas prihoda in odhoda z dela, izrabo odmora, ure v posebnih pogojih in v neenakomerno razporejenem delovnem času ipd., je pojasnil.
Potem ko je pristojni odbor državnega zbora nedavno sprejel dopolnilo, ki je kot izjemo pri evidentiranju delovnega časa uvedlo visokošolske učitelje in raziskovalce, kar je razburilo delodajalce in opozicijo, je bilo danes v obravnavi novo, ki to izjemo črta.
"Krovni zakon na področju urejanja evidenc je zasnovan na način, da ne ustvarja zakonskih izjem. Področna zakonodaja, ki ureja posamezna specifična področja, pa bi lahko nekatere obveznosti, denimo obveznosti in vsebino beleženja delovnega časa, urejala tudi drugače, če bi to utemeljevale značilnosti delovnih procesov ali druge okoliščine, ki so značilne za neko področje ali dejavnost. To velja tudi v primeru visokošolskega oz. raziskovalnega področja, ki ga ureja zakon o visokem šolstvu," je danes pojasnil Juvan.
Pisno ali elektronsko vodenje evidenc
Predstavitev poslanskih skupin je začela Sara Žibrat (Svoboda), ki je izpostavila, da bodo evidence delodajalci lahko po novem vodili pisno ali elektronsko; elektronsko bo obvezno le za delodajalce po odredbi Inšpektorata RS za delo, če bo ta ugotovil kršitve delovne zakonodaje. "Delodajalci bodo morali zaposlene obvestiti o izrabi delovnega časa za pretekli mesec, delavci pa bodo pridobili pravico do tedenske seznanitve s podatki iz evidenc," je še povzela rešitve.
Pomembno le, da se dela, ne pa opravi delo
"Določene ureditve znotraj zakona se podvajajo, saj so urejene že v nekaterih drugih področnih zakonih in to nedvomno vnaša zmedo v že obstoječ sistem," pa je tudi danes opozorila Eva Irgl (SDS). Reprezentativne delodajalske organizacije po njenih besedah utemeljeno opozarjajo, da je treba definicijo delavca dopolniti na način, da bo natančno in nedvoumno določeno, za katere kategorije oseb veljajo obveznosti po tem zakonu in v kakšnem razmerju je ta zakon do področne zakonodaje.
Še bolj kritičen je bil Aleksander Reberšek (NSi). Tudi v tokratni obravnavi je menil, da se s predlaganimi spremembami zaradi posameznih kršiteljev dodatne administrativne ovire nalagajo vsem delodajalcem. "Predlog zakona utrjuje miselnost, da je pomembno zgolj to, koliko ur je zaposleni delal, ne pa, ali je opravil svoje delo. Ob razvoju vse bolj ustvarjalnih poklicev, kjer je delovnik vse manj določen in stalen, gre za preživet koncept, od katerega bi se morali oddaljevati, zlasti, če želimo, da slovenska podjetja začnejo ustvarjati višjo dodano vrednost na zaposlenega," je prepričan.
Za preprečitev nelojalne konkurence na trgu
Pravilno vodenje evidence delovnega časa ni pomembno le za delavca, temveč ob učinkovitem nadzoru tudi za državo, saj preprečuje nelojalno konkurenco na trgu, prispeva k večji socialni zaščiti, omogoča ohranjanje javnega zdravja in preprečuje davčne utaje, je v nadaljevanju dejal Damijan Zrim (SD). Čeprav predlog podpirajo, pa so v SD po njegovih besedah za preučitev posledic rešitev, ki se nanašajo na raznolikost oblik zaposlitve in delovnih procesov.
Milan Jakopovič (Levica) pa je podčrtal, da je novela nujna, saj je zdaj na tem področju veliko hudih kršitev. Doslej "nihče ni imel posluha za problem večjega števila različnih seznamov evidentiranja ur iz delovnega razmerja, nihče ni videl problema nepriznavanja ur za potrebe priprave na delo, ki po vsebini sodijo v okvir delovnega časa, kot na primer priprava delovnega okolja, pospravljanje, preoblačenje v delovne obleke, polnjenje polic, prevoz iz enega kraja v drugega zaradi terenskega opravljanja dela in podobno". Zaposleni danes marsikje opravijo bistveno več ur, kot dobijo plačanih, je posvaril
