Kaj je skrivnost uspeha? Da velika večina zdravnikov, ki dela za zasebni center iz Maribora, prihaja iz javnih bolnišnic.
Samo decembra lani so v MDT&T od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) prejeli skoraj milijon evrov, kar je največ v zgodovini. O tem, da je pred njim novo rekordno leto, pričajo podatki iz letošnjega januarja in februarja. V tem času je namreč center na koncesijo zabeležil 5.471 magnetnih resonanc. To je dvakrat več kot v istem obdobju lani. Opravili so za 158 odstotkov več rentgenov in 155 odstotkov več posegov na ščitnici.
Primer MDT&T plastično prikazuje temeljno zagato slovenskega zdravstva in poizkusov njegove reforme. Denar, ki ga javna zdravstvena blagajna namenja za plačilo vseh posegov, preiskav, pregledov in drugih zdravstvenih storitev, namreč ne skrajšuje čakalnih vrst. Ravno nasprotno: zdravnike, zaposlene v javnem zdravstvu, zgolj pomaga spodbujati k množičnemu delu za zasebnike. V mariborskem centru tako po lastnih navedbah sodelujejo s 17 zdravniki specialisti. Toda po podatkih necenzurirano.si jih kar 15 dela v javnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, od tega večina v UKC Maribor, kjer so za to dobili soglasje.
Popoldan zaslužil še 250.000 evrov
Ti zdravniki popoldansko delo pretežno opravljajo kot samostojni podjetniki. To pomeni, da so zaradi višjega neto plačila na opravljeni poseg ali pregled motivirani, da v redni službi delajo le do izpolnitve (pre)nizke norme, "popoldne" pa čimveč.
Tako je eden od zdravnikov, ki dela na oddelku za radiologijo UKC Maribor, za ta zavod oktobra lani opravil 130 magnetnih resonanc in še enkrat toliko računalniških tomografij (CT), rentgenov in ultrazvokov. Popoldan je delal v MDT&T, kjer je tisti mesec naredil dodatnih 148 magnetnih resonanc, najdemo pa ga tudi v Diagnostičnem radiološkem centru na Ptuju. V letu 2021 je prek s.p.-ja ustvaril več kot 250.000 evrov prihodkov.
S kolegi je za zasebni center cenejši kot za javnega delodajalca, saj jim mora ta plačevati prispevke, dopuste, delovno dobo, druge dodatke, izobraževanje ... Profitna marža za zasebni center je tako pri istem posegu večja kot pri javnih bolnišnicah. Sploh, ker zasebni ponudniki v veliki večini opravljajo bolj donosne zdravstvene programe, bolj zahtevne paciente, s katerimi bi lahko ustvarili izgubo, pa puščajo javnemu zdravstvu.
To se kaže tudi v poslovnih rezultatih. MDT&T je namreč v letu 2021, ko je dosegel 6,8 milijona evrov prihodkov, ustvaril skoraj dva milijona evrov čistega dobička. To mu je uspelo z le 28 zaposlenimi - in vojsko zunanjih sodelavcev iz javnih zdravstvenih zavodov.
Dodatno delo res opravljajo popoldan?
Tudi ostali zasebni zdravstveni ponudniki v zadnjih mesecih beležijo rekordni promet in rezultate – prav tako s obsežno pomočjo zdravnikov iz javnega zdravstva.
V Ljubljani daleč največ magnetnih resonanc, celo več kot UKC Ljubljana, opravijo v diagnostičnem centru Medilab. Od leta 2020 je v lasti sklada Alfi. Samo januarja in februarja letos so jih na koncesijo zabeležili 7455, enkrat več kot v istem obdobju lani. Poleg tega pa skoraj 2000 preiskav CT, kar je ravno tako enkrat več. Vse to Medilabu ne bi uspelo brez zunanje pomoči.
Po podatkih necenzurirano.si sodeluje z najmanj 27 zdravniki, od tega jih kar 18 dela v javnem zdravstvu. Čez dan jih največ najdemo v UKC Ljubljana in Kliniki Golnik, pa tudi drugod po državi, od Izole do Nove Gorice, od Jesenic do Novega mesta. Ali se vozijo v Ljubljano, ali pa izvide odčitavajo na daljavo, ni znano. Prav tako ni mogoče preveriti, kdaj to počnejo. V celjski bolnišnici so radiologe zalotili, da so dodatno delo opravljali kar med rednim delovnikom. Že prej so v UKC Ljubljana odkrili, da so se ortopedi evidentirali za delo oziroma "štempljali", v resnici pa so delali pri zasebnikih. Med njimi so bili skoraj vsi vodilni na ortopedski kliniki.
Manj se na javno zdravstvo zanašajo v Diagnostičnem centru Vila Bogatin Bled in Kirurški Sanatorij Rožna dolina, ki sta ju v letu 2019 oziroma 2021 kupila Sava Re in Triglav. Šlo je za njun prvi večji prevzem v zdravstvu. Glede na obseg prihodkov, ki je najvišji med vsemi zasebnimi klinikami v državi, si očitno lahko privoščita večje zaposlovanje. Iz javnih bolnišnic namreč prihaja le okoli tretjina njunih sodelavcev.
Kje delajo mariborski, celjski in novomeški zdravniki
Evidentiranje dela
V celjski bolnišnici so radiologe zalotili, da so dodatno delo opravljali kar med rednim delovnikom. Že prej so v UKC Ljubljana odkrili, da so se ortopedi evidentirali za delo oziroma "štempljali", v resnici pa so delali pri zasebnikih.
Od zunanje pomoči je močno odvisen Medicinsko termalni center (MTC) Fontana iz Maribora. Tudi ta je v lasti Save Re in Triglava. MTC Fontana ima 46 sodelavcev iz zdravniških vrst, od tega jih kar 29 prihaja iz bolnišnic in zdravstvenih domov. Večinoma gre za redno zaposlene zdravnike specialiste v UKC Maribor, Splošni bolnišnici Celje in Splošni bolnišnici Murska Sobota.
Podobno je v Krškem. Tam je Vzajemna leta 2021 kupila zdravstveni center Aristotel, ki največ prihodkov zbere s samoplačniškimi storitvami, vedno več denarja pa prejme tudi od zdravstvene blagajne. V letu 2021 ga je bilo za dober milijon evrov, lani pa že za 1,4 milijona evrov. V prvih treh mesecih letošnjega leta je Aristotel od ZZZS dobil okoli 300 tisoč evrov, v tem času pa so večino dodatnih aktivnosti usmerili v družinsko medicino oziroma tako imenovane referenčne ambulante.
Tudi Aristotel je v veliki meri odvisen od zdravnikov, ki so redno zaposleni v javnem zdravstvu. Ti prihajajo iz bolnišnic v Novem mestu in Brežic, pa tudi okoliških zdravstvenih domov. Zanj delajo tudi zdravniki UKC Ljubljana in UKC Maribor.
Največ zdravnikov iz celjske bolnišnice najdemo v specialističnem ambulantnem diagnostičnem centru Endomed. Tam jih dela kar pet, v popoldanskem času pa jim pomaga tudi zdravnica, ki jo čez dan najdemo v UKC Maribor in Splošni bolnišnici Murska Sobota. V Endomedu so januarja in februarja letos opravili kar 95 odstotkov več gastroenteroloških posegov in 88 odstotkov več kardioloških posegov kot v enakem obdobju lani.
