Janez Janša je najprej spregovoril o pomenu osamosvojitve Slovenije. "Kadarkoli upravljavci države zaidejo stran od vrednot, na podlagi katerih je država nastala, družba zaide v krizo in ta kriza slej ko prej stvari poravna. Slovenija je danes globoko v tej krizi. V krizi vrednot, ki je najnevarnejša in ki generira tudi mnoge druge," je dejal. Opozoril je, da je aktualna vlada ob začetku mandata "obljubila vse mogoče", a se je najprej lotila ukinjanja urada za demografijo, Muzeja slovenske osamosvojitve in sprejemanja zakona, s katerim se se je odpravila vrsta protibirokratskih ukrepov iz prejšnjega mandata.
Ob začetku mandata je bilo po njegovih besedah slišati velike besede o reformah. "Praktično ni bilo dneva, da vlada ne bi najavila kakšne reforme", po skoraj enem letu pa ugotavljajo, da je "od vseh teh reform na mizi ostala zgolj reforma časovnic, iz dneva v dan se prelagajo roki in datumi, v katerih naj bi bile te visokoleteče reforme vsaj začete". Od zdravstvene reforme smo doslej po njegovih besedah dočakali le ukinitev urada za referenčne cene, ki je omogočal, da se cene nabav v zdravstvu primerjajo in da se na podlagi tega prepreči korupcija. Predlagana novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa po njegovih besedah dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne ukinja, pač pa ga podržavlja. "To je vse, kar imamo zaenkrat na mizi od zdravstvenih reform, ob tem, da se srečujemo z veliko krizo v določenem delu primarnega zdravstva," je dodal.
Ob začetku vladnega mandata je bilo slišati tudi "visokoleteče besede", kako se bo življenje ljudi izboljšalo ter kako se bodo zagotovili enaki pogoji za življenje in razvoj po državi. "Namesto tega smo dočakali klasične centralistične popadke," je dejal in vladi očital ukinjanje projektov, ki so predvsem s pomočjo sredstev iz evropskih skladov dejansko omogočali hitrejši razvoj celotne države. Vlada je po njegovih besedah najavljala tudi boljši dostop do javnih storitev, a je bil eden prvih ukrepov zakon, ki ga je pripravila civilna družba, s katerim se je "brisalo, kar se je dalo brisati", vrnila pa se je vrsta birokratskih ovir, ki jih je prejšnja vlada odpravila.
Janša je spomnil, da se je že pred nastopom vlade Roberta Goloba slišalo ogromno očitkov o kadrovskih čistkah v času njegove vlade. A je bila takoj vložena novela zakona o Radioteleviziji Slovenija, s katero se članom programskega sveta "sredi mandata ukinja mandat". Kot je dodal, je v parlamentarnem postopku tudi novela zakona o zavodih, ki po njegovem mnenju omogoča, da se mandati v javnih zavodih prekinejo ne glede na razloge. V prejšnjem mandatu so se pojavljali tudi očitki vladi pod njegovim vodstvom o pritiskih na pravosodje, "te dni pa spremljamo stampedo pritiskov celo na ustavno sodišče". Kot je dejal, je Golobova vlada napovedovala boj proti korupciji in kriminaliteti, doživeli pa smo zamenjavo ministrice za notranje zadeve in generalnega direktorja policije, "ker nista bila dovolj brutalna pri čistkah v policiji".
Eden največjih paradoksov te vlade pa so po njegovih besedah obljube o davčni reformi. "Najavljalo se je vse živo, potem pa pride Golob in reče, da ne bo izvedena tako, kot je bila obljubljena," je kritičen Janša.V zadnjem letu smo po njegovih besedah dobili tudi vrsto predlogov in ukrepov "za zatiranje slovenskega kmeta". Kot zadnji tak poskus je izpostavil predlog novele zakona o zaščiti živali, s katerim se "spet vzpostavlja neka socialistična aktivistična milica za nadzor kulakov".
Glede očitkov, ki so jih slišali glede vložene interpelacije, pa je spomnil, da je v času prejšnje vlade tedanja opozicija vložila deset interpelacij. Kot je še poudaril, SDS interpelacije zoper vlado ni vložila kot konstruktivno nezaupnico, pač pa vladi ponujajo priložnost, "da se mogoče malo bolj realno pogleda v ogledalo, da vidi, kje je v tem polju paradoksov in dejansko začne delati v skladu z obljubami, ki so bile dane na začetku mandata," je še izpostavil Janša.
Robert Golob se je v svojem odgovoru Janezu Janši zahvalil, za to, da je ponovno spomnil, zakaj so ljudje izvolili Gibanje Svoboda in ne stranke SDS. Kot razlog je izpostavil odnos stranke SDS do civilne družbe in nevladnih organizacij. Nato je predsednik vlade pričel z naštevanjem ključnih dosežkov te vlade med katerimi je izpostavil popravo krivic, ki naj bi jih prejšnja vlada storila civilni družbi in posameznikom, ukrepe za blaženje energetske revščine, zamrznjene cene električne energije, znižanje dajatev in trošarin, gospodarsko rast, 600 milijonov evrov za popravo plačnih krivic, dvig minimalne plače in napore pri snovanju zdravstvene reforme. Robert Golob je med svojimi dosežki navedel tudi to, da naj bi se zaradi spletne primerjave cen živil, cene le teh znižale za kar 25 odstotkov in da naj bi zaradi tega v naše trgovine pričeli hoditi celo avstrijski in hrvaški kupci. Omenjena izjava je naletela na ostro nasprotovanje v vrstah opozicije.
Golob je poudaril tudi, da je prav, da se ne pozabi, koliko tudi materialnih koristi je ta vlada prinesla tako kmetom kot uslužbencem v javnem sektorju. Po njegovih navedbah so kmetom samo v drugi polovici lanskega leta namenili več kot 40 milijonov evrov neposrednih nepovratnih sredstev. "Podobno kot se manipulira v javnem sektorju in pri kmetih, podobno se žal manipulira s starejšimi," je še menil in dodal, da se to dogaja v obdobju, ko so upokojenci deležni najvišjega povišanja pokojnin kadarkoli.
Premier je sicer med drugim omenil tudi, da spodbujajo vlaganja v zeleni prehod, v prestrukturiranje slovenske industrije, v nova delovna mesta; da je bilo samo v zadnjih mesecih na področju tujih naložb sproščenih za več sto milijonov evrov; da so zagotovili sredstva, s katerimi bodo uredili oskrbo s pitno vodo na Obali in uspeli kupiti štiri letala za gašenje požarov.
Izpostavil je ukrepe za reševanje razmer na področju zdravstva, od ambulant za neopredeljene paciente in vzpostavitve klicnega centra do interventnega zakona za skrajšanje čakalnih vrst. S pripravo treh predlogov zakonov so začeli zdravstveno reformo, "da bodo ljudje končno vedeli, kje je konča njihov denar v zdravstvu". Zaveda pa se, da so na nasprotni strani lobiji, ki se borijo proti temu, da se zagotovi transparentnost porabe denarja.
Interpelacija naj bi potekala cel dan, skupaj je predvidenih kar 14 ur razprave, ki naj bi bile, kot je izjavil Janša namenjene zgolj temu, da se vladi nastavi ogledalo in ne da bi se glasovalo o nezaupnici vladi.
