Kot so opozorili na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs), mora tako davčni zavezanec od danes naprej kupcu račun vedno tudi izročiti, in sicer ne glede na način plačila in ne glede na to, ali ga kupec zahteva. Račun se lahko izroči v papirnati ali elektronski obliki, pri čemer je najpogostejša izročitev v elektronski obliki, ki jo omogoča razširjenost sodobne tehnologije, posredovanje računa kupcu prek mobilnih aplikacij ali elektronske pošte. Če je kupec plačal z gotovino, potem mora biti tako izročitev v papirnati kot v elektronski obliki izvedena, preden kupec zapusti poslovni prostor prodajalca, v katerem plača in prevzame blago ali za opravljeno storite, so še pojasnili pri Fursu ter dodal, da mora kupec izročeni račun prevzeti in ga, če je bilo plačilo izvedeno gotovinsko, zadržati ob odhodu iz poslovnega prostora davčnega zavezanca.
Tudi v primeru izdaje elektronskega računa velja, da mora kupec račun prevzeti in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora (v primeru gotovinskega plačila) in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega ali tržnega organa.
Siva ekonomija
Spomnimo, sistem davčnega potrjevanja računov je bil v Sloveniji uveden z zakonom o davčnem potrjevanju računov januarja 2016, ko je bilo tudi določeno, da mora davčni zavezanec za prodano blago oz. opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Z novelo zakona o davku na dodano vrednost 22. januarja lani se je ta obveznost ukinila.
Že nekaj več kot leto dni torej velja, da mora zavezanec račun izdati, izročiti kupcu v papirni obliki pa ga mora le na njegovo zahtevo. A kot je ob sprejemanju te novele dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič, se je s tem ponovno odprl manevrski prostor za sivo ekonomijo. V nekaterih panogah je namreč lani število davčno potrjenih računov znatno upadlo, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 tudi za petino.
