Avtoceste veljajo za ene najbolj varnih v celotnem cestnem omrežju, a so na drugi strani zaradi višjih hitrosti nesreče praviloma tudi veliko hujše. Upoštevanje pravil ne bi smelo biti prevelika težava, a sem ter tja se zgodi, da vozniki počnejo stvari, ob katerih mnogim vzame sapo in se primejo za glavo. Obračanja in vožnja v nasprotno smer, uvoz na avtocesto tam, kjer je praviloma izvoz. In potem trmasto vztrajanje na svoji (napačni) poti lahko privede le do katastrofe. V Sloveniji je trend vožnje v napačno smer od leta 2018 na primer bolj ali manj kar stalen, na leto pri Darsu zabeležijo od 50 do 70 primerov. Lani na primer je bil v tem času zabeležen rekord, kar 72 voznic in voznikov se je odločilo, da se bodo zapeljali v nasprotni promet.
Policija pa navaja še višje številke, koliko obvestil so prejeli v operativno-komunikacijskem centru na telefonsko številko 113. »Leta 2022 smo prejeli 128 obvestil o vožnji v napačno smer na avtocesti, leta 2021 pa 97 obvestil. Žal se vozniki, ki zapeljejo v napačno smer, tega večinoma niti ne zavedajo,« še pravijo na policiji.
Alkohol ali huda napaka voznika
Na Darsu pojasnjujejo, da je glavni vzrok za vožnjo v napačno smer alkohol ali vožnja pod vplivom drugih substanc, pogosta je tudi zmanjšana prisebnost zaradi jemanja zdravil, pa utrujenost, starost in v tej povezavi zdravstvene težave. Leta 2022 so bili trije povzročitelji nesreč s smrtnim izidom starejši od 78 let. »Voznik, ki je popolnoma trezen, zdrav in priseben, redko naredi takšno napako. Če se mu ta napaka že pripeti, pa praviloma ravna odgovorno in se ustavi, poišče pomoč in naredi vse, da prepreči prometno nezgodo,« pravijo na Darsu.
Večja težava so tisti vozniki, ki zaradi kakršnekoli druge motenje preprosto obrnejo vozilo na avtocesti ali vozijo vzvratno. Takrat ali se niti ne zavedajo, kaj delajo, ali pa v neki paniki reagirajo nerazumno. Če bi na primer zgrešili pravi izvoz, je edino pravilno, da se odpeljejo do naslednjega in se tam varno nato spet zapeljejo v drugo smer. Nekaj dodatnih prevoženih kilometrov ni nič v primerjavi s človeškimi življenji.
Težava se še ne rešuje sistemsko
A kaj narediti, da bi smrtno nevarne primere preprečili? Problematika voznikov, ki vozijo v napačno smer, je poznana v vseh državah z avtocestnim omrežjem. Žal ne obstaja splošen recept za odpravo tovrstnih voženj, posamezne države rešujejo ta problem na različne načine. Dars pa je skupaj s Fakulteto za gradbeništvo univerze v Mariboru analiziral stanje slovenskih avtocest in ugotovil, da ni problematična signalizacija kot tudi ne cestna infrastruktura, ki bi bila razlog za vožnje v napačno smer. »Študija je pokazala, da je zelo pomembno, da voznikom, ki vozijo pravilno, najhitreje sporočimo, da je na njihovi poti nasproti vozeče vozilo.« Kot eden od ukrepov je nameščanje portalov, ki prikazujejo ustrezne prometne vsebine in obveščajo udeležence v prometu o izrednih dogodkih. Prav tako je študija pokazala, da so vozniki, ki so vozili v nasprotno smer, ali pravilno uvozili na avtocesto in nato obrnili na samem smernem vozišču ali pa so že napačno uvozili. »Zato smo na več priključkih izvedli fizično ločitev vozišč in preuredili nekatera križišča v krožišča.«
Dars sicer upravlja približno 623 kilometrov avtocest in hitrih cest, na njih je 126 priključkov in 12 avtocestnih razcepov. Zato so nadgradili posamezne lokacije števcev prometa v detektorje voženj v nasprotno smer, tako je zdaj aktivnih 159 lokacij.
Tudi 3D-talne označbe naj bi pomagale
Dars si ponekod pomaga tudi z risanjem 3D-talnih označb in to na najbolj kritičnih uvozih na avtocestnem križu. Poleg priključka Brdo na zahodni ljubljanski obvoznici (izvozni krak iz smeri Kozarij/Primorske proti Kosezam) so do zdaj s takimi označbami opremili še priključek Vodice na gorenjski avtocesti (izvozni krak iz smeri Ljubljane proti Kranju), priključek bencinskega servisa OMV Srmin na odseku hitre ceste Škofije–Srmin, priključek Črni Kal na primorski avtocesti (izvozni krak iz smeri Ljubljane proti Kopru), priključke Šentrupert na štajerski avtocesti (izvozni krak iz smeri Ljubljane proti Mariboru), priključek Slovenska Bistrica (izvozni krak iz smeri Ljubljane proti Mariboru) ter priključek Pernica na pomurski avtocesti (izvozni krak iz smeri Maribora proti Murski Soboti). »Navedeni priključki so bili po naših opažanjih z vidika voženj v napačno smer najbolj problematični. S tovrstnimi talnimi označbami so testno že opremili posamezne priključke tudi na avstrijskih in hrvaških avtocestah,« dodajajo.
Rešitev za »grablje« obstaja
A ne le to, dva Slovenca sta tudi razvila sistem mehanske preprečitve napačnega uvoza na avtocesto. Eden od njiju, Rok Vovk, je dejal, da je ta sistem kombinacija elektronskega in mehanskega dela. Elektronski del je sestavljen iz opozorilne table, ki voznika najprej opozori, da vozi v napačno smer, poleg tega posname njegov obraz in registrsko tablico. Mehanski del pa se aktivira, če voznik vseeno ne ustavi. Posebej oblikovani noži vozilu, ki prevozi to oviro, prerežejo vse štiri gume, a tako, da voznik ne izgubi nadzora nad vozilom. Pri hitrosti 40 km/h so na preskusih ugotovili, da se vozilo ustavi že po šestih metrih. Istočasno pa se sproži opozorilo pri izvozu z avtoceste, ki voznike opozori, da je ta izvoz zaradi ovire zaprt. »Sistem je sam po sebi za montažo zelo preprost in funkcionalen, robusten in odporen na vse vremenske razmere. Ne porablja elektrike, saj se napaja s pomočjo sončnih celic. Za eno enoto bi bili stroški med 5000 in 7000 evri,« je povedal Rok Vovk.
In dodal, da nameravajo sistem preskusiti tudi v tujini, a ker je to slovenski patent in izum, si želijo, da se ta sistem uporabi najprej doma in šele nato v tujini. »Z Darsom smo že imeli sestanek in predstavitev, a dlje nismo prišli. Za zdaj še nimamo potrditvenega odgovora, tudi kakšne druge argumentacije z njihove strani nismo prejeli,« še pravi Vovk.
V tujini fizične ovire opuščajo
Na Darsu pa pojasnjuje, da poznajo fizične sisteme za preprečitev napačnega uvoza, a da so na osnovi izkušenj iz Avstrije spoznali, da ne delujejo stoodstotno. »V Avstriji namreč opuščajo fizične ovire oziroma tako imenovane ježke oziroma grablje. Novih ne bodo več vgrajevali, tudi obstoječih ne vzdržujejo več. Navedli so tudi težave pri vzdrževanju in težave z reševalnimi vozili, poleg tega so imeli še vedno primere voznikov, ki so kljub počenim pnevmatikam nadaljevali vožnjo v napačno smer,« pravijo na Darsu.
