“Z vidika škodljivosti za zdravje so najbolj škodljivi delci, ki jih pripisujemo industriji,” je ob predstavitvi končnega poročila raziskave o onesnaženosti zraka v občini Kanal ob Soči z delci PM10 povedal dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici, ki je izvedla raziskavo. Študija, ki je bila javnosti pred nekaj meseci že predstavljena v Desklah, je pokazala, da približno tretjino delcev PM10 v zraku prispeva ogrevanje na drva, eno sedmino promet, cementarna pa približno desetino.
Lokalne vire onesnaževanja zraka je mogoče zmanjšati
“To so lokalni viri, ki močno vplivajo na kakovost zraka v občini Kanal ob Soči in na katere lahko vplivamo,” je še pojasnil Močnik. Negativen vpliv ogrevanja na drva bi bilo mogoče izboljšati z boljšo izolacijo hiš in zamenjavo peči ali centralizacijo ogrevanja, kar je sicer zelo drag ukrep. V zvezi s prometom je pojasnil, da je 85 odstotkov težkega tovornega prometa tudi vezanega na cementarno, kar bi lahko izboljšali s povečanjem transporta po železnici.
“Glede Salonita pa mislimo, da onesnaženje, ki smo ga pripisali cementarni, ne prihaja od izpustov skozi dimnik, pač pa zaradi mehanskih procesov oziroma resuspenzije delcev, ki so na tleh, kar pomeni, da bi bilo treba izboljšati industrijsko higieno.”
Zdravju najbolj škodljivi delci so iz cementarne
V študiji so poleg koncentracije delcev PM10 in njihove kemijske in fizikalne sestave merili tudi oksidativni potencial, s katerim določijo vpliv delcev na zdravje. Izkazalo se je, da je prispevek cementarne, kar se tega tiče, veliko pomembnejši od drugih virov. Zdravju najbolj škodljivi so namreč s kloridi bogati viri, ki jih pripisujejo cementarni. Izmerjene vrednosti oksidativnega potenciala so bile med najvišjimi, izmerjenimi v Evropi.
“Posebnost tega dela Soške doline je pač cementarna, ki je dodaten vir onesnaženosti zraka. To je tisto, kar na medicinski fakulteti in na NIJZ ves čas trdijo - da imamo tu prebivalstvo, ki je bilo v preteklosti izpostavljeno azbestu, in namesto da imamo za sosežig višje mejne vrednosti, bi morale biti na takih lokacijah nižje, da bi razbremenili prebivalstvo, ki je že do zdaj dihalo onesnažen zrak in bilo izpostavljeno zelo škodljivim snovem, kot je na primer azbest,” je povedal Močnik.
Svetniki prvič enotno in odločno proti
V razpravi, ki je sledila, je bila tema tudi onesnaženost tal in vode. Glede onesnaženosti tal in prsti je Močnik napovedal nadaljevanje raziskave v povezavi s še nekaterimi institucijami, tako da bodo skušali povezati podatke o onesnaženosti tal in zraka, saj jih zanimajo procesi usedanja delcev iz zraka na tla in dvigovanje teh delcev nazaj v zrak. “Gre za procese, ki bi jih bilo dobro bolje razumeti, ker mislimo, da so najpomembnejši ukrepi, povezani z industrijskim onesnaževanjem, povezani s tem,” je še pojasnil.
V nadaljevanju izredne seje so svetniki z veliko večino sprejeli sklep proti povečanju sosežiga in proti povečanju proizvodnje v cementarni Salonit Anhovo. Pa tudi sklep, da mora župan najkasneje do 24. junija letos sklicati izredno sejo na temo sosežiga v cementarni.
Salonit bi še povečal sosežig in proizvodnjo
“Predvsem bomo ukrepali previdnostno. Ravno ta študija nakazuje, da vplivi so, da se še vedno odkriva nove zadeve, kaj je lahko škodljivo, v kakšni meri je škodljivo, zato menimo, da je treba zaščititi interese prebivalcev, njihovo zdravje, s tem pa tudi njihovo prihodnost,” je po seji povedal župan Kanala ob Soči Miha Stegel.
V zvezi z jasnim “ne” povečanju sosežiga in proizvodnje v Salonitu pa, da je treba zadeve voditi v okviru postopkov okoljevarstvenega dovoljenja, pri čemer ima precej stvari v rokah država, zato bo treba okrepiti sodelovanje oziroma dialog z državo. Tudi zato, ker Salonit Anhovo, kljub ugotovitvam študije, ki so znane že nekaj časa, nadaljuje z aktivnostmi za povečanje proizvodnje in sosežiga odpadkov z zdajšnjih 109.000 ton na 220.000 ton.
