Ob vašem prihodu je bilo največ pomislekov glede delovanja mestnega sveta, saj v njem niste imeli svoje stranke. Ko spremljamo seje sveta, vidimo, da vsaj doslej to ni bila težava in da na zunaj ni bilo večjih nesoglasij med člani sveta. Verjetno se je v ozadju dogajalo marsikaj ...
Kot sem povedal že pred drugim krogom volitev, sem poznal večino svetnikov, v stikih sem bil z vsemi strankami in sem ocenjeval, da bo sodelovanje mogoče, saj nas povezuje želja po razvoju Celja, kar se je pokazalo kot pravilna napoved. Sodelovanje, ki smo ga zastavili, je od začetka temeljilo na soglasju, od sestave Kviaza do odborov. Seveda so tudi razhajanja, vsi ne mislimo enako. Tudi pri obravnavi proračuna smo predlagali sprejem gradiv, ki so bila do te mere usklajena, da so bila na sejah sprejeta. To široko sodelovanje se za zdaj kaže kot pravilen pristop in mislim, da bi se ga morali na lokalni ravni bistveno bolj posluževati.
Participativni proračun je za občane sicer dobrodošel, pripomb in predlogov je bilo verjetno veliko, a glede na omejena sredstva vseh želja ne bo mogoče uresničiti. Ali ni bojazni, da bi zato imeli ljudje v prihodnje manj predlogov?
Priprava letošnjega proračuna je bila zahteven izziv – nastajal je namreč v času menjave vodstva občine in ob zaključevanju stare in začetku nove evropske perspektive, ko še ni mogoče predvideti pridobljenih sredstev iz razpisov EU. Na oblikovanje letošnjega proračuna so prav tako vplivali energetska draginja, naraščajoče cene izdelkov in storitev ter povečanje zakonskih obveznosti. V ospredje smo v tem letu tako postavili projekte, ki so vezani na dolgoročne cilje komunalne opremljenosti in poplavne varnosti, naši specifični programski projekti pa seveda terjajo nekaj več razmisleka, projektiranja in so v veliki meri odvisni tudi od evropske finančne perspektive. Kljub temu smo ohranili lansko raven naložb v cestno infrastrukturo oziroma bo teh še celo malo več, če upoštevam še evropska sredstva pri projektu ekonomske cone Trnovlje – jug. Ob tem letos zaključujemo nekaj večjih infrastrukturnih projektov, v teh dneh smo denimo končali projekt izgradnje stanovanjske soseske Dečkovo naselje – DN 10. Največ predlogov iz krajevnih skupnosti je bilo s področja urejanja cest, in sicer jih je bilo bistveno več kot prejšnja leta, ko sem problematiko spremljal kot svetnik. To je lahko tudi odraz tega, da sem nastopil kot novi župan in da so komunikacijski kanali zdaj bolj odprti. Menim, da se zanimanje za predloge ne bo zmanjšalo, dokler ne bodo stvari urejene. Pri odgovarjanju na te pobude smo bili uspešni, kar nekaj stvari smo tudi uvrstili v drugo branje proračuna, seveda pa ostajajo projekti, ki bistveno presegajo časovne okvire enega ali dveh proračunov in bodo ostali na seznamih želja.
Na zadnji seji mestnega je bilo mogoče slišati pripombo, da je proračun sicer eden največjih doslej, a da nima nobene pomembnejše naložbe. Kaj odgovarjate in kateri projekti so po vašem mnenju tisti, ki bodo letos najpomembnejši?
Velik del proračuna, kar dve tretjini, je res namenjen zagotavljanju rednega delovanja različnih zavodov in ustanov. Dva večja sklopa v proračunu sta namenjena izgradnji kanalizacije v petih aglomeracijah, kar se mora končati do sredine leta, ter projektom, vezanim na načrt za okrevanje in odpornost s področja poplavne varnosti na petih območjih v občini. Upam, da bomo uspeli zadostiti izjemno ostrim rokom, ki nam jih zastavlja država kot vlagateljica. To so projekti, ki so vezani na zunanje financiranje, a so v naši operativni izvedbi in so vezani na del proračuna. S področja družbenih dejavnosti bi izpostavil zagotovitev sredstev za ureditev nove atletske steze na stadionu Kladivar in naročilo projektne dokumentacije za obnovo stadiona. Pripravljamo spremembe projekta za nov vrtec v Škapinovi ulici, ki bi ga konec leta lahko začeli izvajati. Glede na demografske podatke je bil vrtec zasnovan nekoliko preveliko, zato bomo načrt racionalizirali in zagotovili višjo raven bivanja otrok. Pomemben projekt je tudi dokončanje prenove Fotohiše Pelikan, ki naj bi jo letos končali s pomočjo sredstev ministrstva za kulturo. Na razpis za turistično infrastrukturo prijavljamo zanimiv projekt Grajske poti. Omenim naj še prenovo zdravstvenega doma in izgradnjo oskrbovanih stanovanj v Vodnikovi ulici.
Kar nekaj denarja v proračunu, več kot milijon evrov za vsak projekt, bo namenjenega področju mobilnosti (Centralka) in subvencijam za Celebus. Kakšne novosti se obetajo, tudi širitev mreže Celebusa?
Centralka je eden večjih letošnjih projektov. Gre za enotno mobilno aplikacijo, ki bo omogočala oddaljeno plačevanje parkirnine, javno izposojo koles Kolesce ter uporabo mestnega potniškega prometa Celebus in subvencionirane vstopnice IJPP za vlak oziroma avtobus. Gre za velik in zahteven projekt, aplikacija pa je predvidena kot ena pionirskih rešitev na tem področju v Sloveniji in predstavlja pomemben korak v naših prizadevanjih po uveljavljanju koncepta pametnega mesta. Zasnovana je tudi tako, da občanom in obiskovalcem Celja olajša dostop do informacij o razpoložljivosti parkirišč in voznih redih avtobusov. Tudi za subvencije za Celebus je namenjenega veliko denarja. Občani redno opozarjajo na izboljšanje dostopnosti do nekaterih krajev, ki so bolj oddaljeni. Letos bomo pregledali linije, razmislili o spremembah in se lotili priprave nove prometne strategije. Za trajnostno mobilnost je tudi v novi evropski perspektivi na voljo kar nekaj sredstev.
Na koliko evropskih sredstev sicer računate?
Računamo lahko na sredstva mehanizma celostnih teritorialnih naložb, kjer smo župani Združenja mestnih občin Slovenije januarja dosegli dogovor o delitvi teh sredstev med občinami. Celju bo do leta 2027 pripadlo 13,5 milijona evrov, od tega za zeleno infrastrukturo 2 milijona in po 5,5 milijona za projekte trajnostne mobilnosti in urbane prenove. V okviru teh sredstev bomo med letom zastavili najprej večje in nato manjše projekte.
Občina ima kar nekaj nepremičnin, ki so prazne (Majolka, Turška mačka ...). Nekaj jih je letos predvidenih za prodajo (na primer nekdanja ekonomska šola), kaj pa druge?
Treba bo razmisliti, ali gre za takšne nepremičnine, ki jih mesto želi samo upravljati, ali za takšne, ki so primerne za odprodajo. Vesel sem, da smo z rektorjem mariborske univerze uspeli podpisati pismo o nameri o prodaji nekdanje ekonomske srednje šole, kjer naj bi bila fakulteta za logistiko. Letos je predvideno, da bi na javnih dražbah odprodali še nekaj stavb, med njimi je Majolka, kjer bodo potrebna večja vlaganja, pri čemer sami z njo težko razpolagamo. Na seznamu za prodajo ni Turške mačke, ki jo obravnavamo kot prostor za možnost lastnih razvojnih projektov, vključno s parkiriščem ob stavbi.
Junija se bo iztekla najemna pogodba za Celjsko kočo. Upravlja jo družba ZPO, ki skrbi tudi za vzdrževanje različnih športnih stavb v mestu, pri čemer ima vedno večje težave, enako klubi. Kako se boste lotili vseh teh?
Celjska koča je pomembna športno-turistična točka v Celju in zato smo se hitro lotili reševanja situacije. Koča bo tudi v prihodnje morala delovati in zato imamo kar nekaj scenarijev. Mislim, da bomo rešitev našli pravočasno. Glede ureditve financiranja športa v občini bomo skušali čim prej oblikovati novo strategijo. Klubom vsako leto namenjamo kar precej sredstev in hkrati subvencioniramo delovanje športnih objektov, kjer prihaja do visokih stroškov. Cene najema dvoran se zadnja leta niso spreminjale in upravljavec težko sledi višjim stroškom. Pri nekaterih klubih kljub temu že nekaj let nastajajo dolgovi in vse to bo treba urediti. V občini želimo ustvarjati pogoje, ki bodo v prid tako množičnosti kot tudi tistim, ki se ukvarjajo z vrhunskimi športi.
Ena od predvolilnih obljub je bila tudi tista o dostopnosti za neposredna srečanja z občani. Kako jo izpolnjujete?
Obljubil sem mesečne dneve odprtih vrat in tri sem že imel. Posebej tega nismo oglaševali, saj se je urnik napolnil na osnovi najav ljudi. Občani prihajajo z različnimi problematikami, pogosto so povezane s prostorskimi izzivi in s sodelavci poiščemo odgovore, sam pa tako najbolje spoznavam različne težave ljudi. Ustna komunikacija je vsekakor boljši način kot pisna. V toplejših dneh bom verjetno spet več na terenu s kolesom.
Kako napredujejo priprave OPN, kar je bila ena glavnih predvolilnih obljub?
Projekt traja od leta 2014. Strokovne službe vlagajo v to ogromno energije in trenutno vnašajo v osnutek popravke, ki so jih poslali nosilci urejanja prostora, zato upam, da bomo lahko dokument, ki je zelo pomemben za razvoj mesta, kmalu javno razgrnili.
Ko ste prišli, ste s seboj pripeljali in zaposlili tri ljudi. Je v načrtih še kakšna zaposlitev? Si je Gregor Deleja, ki je bil imenovan za v. d. direktorja občinske uprave, s sprejemom proračuna prislužil imenovanje za nedoločen čas?
Zaposlovati je mogoče v okviru sprejetega kadrovskega načrta v okviru proračuna. Za direktorja občinske uprave bo treba objaviti javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta, kar bomo tudi storili. V minulih mesecih je bilo nekaj upokojitev in odhodov, zato bomo iskali nove kadre, ki bodo na nekaterih področjih nadgradili delo na oddelkih. Ponekod je bila že prej prisotna kadrovska stiska, nova pričakovanja, zahteve in vizije pa so prinesle tudi dodatne kadrovske potrebe. Na nekaterih področjih se bo šele sčasoma pokazalo, kakšne so kadrovske potrebe za doseganje programa, ki smo ga zastavili. Sicer pa sem s sodelovanjem v hiši zelo zadovoljen, delovno vzdušje je zelo prijetno, sodelavci me razveseljujejo s strokovnim znanjem in z zavzetostjo.
Zanimivo, da ste se za občinski praznik odločili izdati mestni časopis, ki je v preteklih letih sprožal polemike glede smotrnosti takšne izdaje in pred volitvami očitke o samopromociji župana. Bo to le praznična izdaja ali načrtujete več številk?
Mestni časopis je dober projekt in primeren način komunikacije za lokalno skupnost. Potrebna pa je premišljena uredniška politika, da ne bi prihajalo do dvomov, kot jih navajate. Vesel sem, da bo časopis vsebinsko popolnoma prenovljen, da bo prinesel zgodbe ljudi, ki soustvarjajo to mesto in ki jih mesto nagrajuje.
