Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon se od ponedeljka mudi v Etiopiji, kjer je odprla edino slovensko veleposlaništvo v podsaharski Afriki. Minister za obrambo se je podal v Brazilijo in Argentino ter se srečal z obrambnima ministroma teh dveh držav, opravil pa je še dvostranske pogovore s predstavniki drugih držav Južne Amerike. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je prejšnji teden med obiskom Ruande in Ugande posvojila opico. Tanja Fajon se je že pred meseci odločila za obisk Uzbekistana in Kirgizistana. Bila je v New Yorku, New Delhiju in Dohi. Med 20. in 21. aprilom bo Slovenija v partnerstvu z Evropsko komisijo na Brdu pri Kranju gostila mednarodno konferenco Dan Afrike. Zunanjepolitična aktivnost Slovenije je izjemna, nepoučene pa zagotovo preseneča izbor držav, ki jim naša vlada posveča pozornost.
Boj za sedež v Varnostnem svetu
Vse te zunanjepolitične aktivnosti se organizirajo in izvajajo z enim samim namenom: zagotoviti Sloveniji dovolj glasov v Generalni skupščini Organizacije združenih narodov (OZN) ob glasovanju za mesto nestalne članice v Varnostnem svetu. Ta je eden izmed petih glavnih organov OZN. Njegova naloga je ohranjanje miru in varnosti v svetu. Šteje 15 članic, od katerih je pet stalnih (ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Ljudska republika Kitajska in Rusija). Preostale se imenujejo nestalne članice in jih za obdobje dveh let izvoli Generalna skupščina OZN. Za sprejem odločitve zadostuje, da se strinja 9 od 15 članic, med katerimi mora biti vseh pet stalnih članic – torej imajo te pravico veta. Varnostni svet lahko določi kulturne ali ekonomske sankcije proti državam med krizami ali vojno, odloča o tem, kdo lahko koga napade, pošilja misije na problematična območja in podobno. Resolucije Varnostnega sveta so v nasprotju z drugimi resolucijami zavezujoče. Njegovo delovanje nadzira Generalna skupščina OZN.
Glasovanje z vplivom vojne v Ukrajini
Slovenija je že bila nestalna članica v letih 1998 in 1999, ko si je uspela zagotoviti dve tretjini vseh glasov Generalne skupščine OZN, v kateri sedijo predstavniki vseh svetovnih držav. Slovenija kandidaturo vlaga kot članica skupine držav iz vzhodne Evrope, njena konkurentka ob tokratnem potegovanju za sedež pa je Belorusija. Zaradi konflikta v Ukrajini, v katerem Belorusija deluje kot izpostava Rusije, bo boj za mesto nestalne članice v Varnostnem svetu izrednega pomena. Jasno je, da ima Slovenija močno podporo »zahodnih« držav, ki naj bi nam priskrbele sto glasov, a da bi dobili prestižni položaj, ki prinaša tako politični kot gospodarski vpliv, bomo morali poiskati vsaj še 40 glasov. Dobimo jih lahko v Afriki, Aziji in Južni Ameriki.
Vse oči usmerjene v Afriko
Afrika je že dalj časa stičišče vplivnega območja ZDA in Kitajske, še ene zaveznice Rusije. Pričakovati je, da bo Kitajska poskušala zagotoviti glasove Belorusiji, za to pa ima kar nekaj vzvodov. Kitajska namreč v zadnjih dvajsetih letih intenzivno vlaga v države podsaharske Afrike. V zadnjih desetih letih so bila vlaganja izjemna. Blagovna menjava med Kitajsko in afriškimi državami je leta 2021 dosegla celo 250 milijard evrov, kar je štirikrat več, kot je bila vredna izmenjava blaga med ZDA in Afriko. Sloveniji bi šlo lahko v korist dejstvo, da se je kitajski denarni tok na črni kontinent v zadnjih nekaj letih močno zmanjšal, predvsem zaradi politične nestabilnosti v nekaterih državah, oboroženih spopadov in dejstva, da številni krediti, ki so jih odobrile kitajske banke, ostajajo nepoplačani. A Slovenija povezav z afriškimi državami skoraj nima. Edino predstavništvo do zdaj smo imeli v Egiptu, šele s tokratnim obiskom zunanje ministrice v Etiopiji dobivamo predstavništvo tudi v podsaharski Afriki.
Lakmusov papir
Glede na vlogo naše konkurentke Belorusije v obračunu med Ukrajino in Rusijo, bi bilo lahko dobra orientacija, kam bodo šli afriški glasovi, glasovanje o resoluciji OZN, s katero so obsodili agresijo Rusije na Ukrajino. Na tem glasovanju je 28 afriških držav glasovalo za resolucijo, kar 25 se jih je glasovanja vzdržalo in ena (Eritreja) je glasovala proti resoluciji. Razmerje glasov je bilo podobno pri glasovanju o resoluciji o takojšnjem zaključku vojne v Ukrajini, ki je potekalo konec februarja. Med državami, ki so se pri tem glasovanja vzdržale, so tudi Uzbekistan, Kirgizistan in Etiopija, ki jih je v zadnjih tednih obiskala naša zunanja ministrica.
