Kangler je na glasovanju prejel soglasno podporo. "Zmeraj sem bil konstruktiven in tako bo tudi v prihodnje - tako glede znotraj strankarske politike kot glede mestnega sveta. Moja politika bo javna in transparentna," je po poročanju časnika Večer povedal po izvolitvi. Na vrhu mestnega odbora SDS je zamenjal Dejana Kaloha, ki je kot kandidat za mariborskega župana na lanskih volitvah prejel le 4,2 odstotka glasov.
Kongres Liste Franca Kanglerja - Nove ljudske stranke Slovenije (NLS) je konec marca podprl odločitev o združitvi z SDS. S tem je NLS prenehala obstajati, njeni člani pa so postali člani SDS. Sporazum o pridružitvi NLS k SDS sta Kangler in predsednik SDS Janez Janša podpisala 18. februarja. Po Janševih besedah se s tem predvsem krepi njihov položaj v Mariboru in okolici. Tu je bila Kanglerjeva stranka na lokalnih volitvah uspešnejša kot SDS in je imela več predstavnikov v mariborskem mestnem svetu.
Po združitvi s Kanglerjevo NLS je SDS postala najmočnejša svetniška skupina v mariborskem mestnem svetu, poleg liste župana Saše Arsenoviča. Obe listi imata tako 12 glasov, tretja najmočnejša skupina Gibanje Svoboda jih ima 11.
Predsednik SDS Janša je po poročanju Večera na torkovi seji mestnega odbora SDS izrazil pričakovanje, da se bo SDS pogovarjala z Arsenovičem. "Predsednik od nas pričakuje, da se bomo, če bomo povabljeni, udeležili vseh pogovorov z županom Arsenovičem, saj si SDS želi razvoj Maribora. Seveda pa pri tem pričakuje obojestransko aktivnost," je po navedbah časnika povedal Kangler. Predstavniki SDS so bili med tistimi, ki so prejšnji teden glasovali za umik druge obravnave predlogov proračunov občine za letos in prihodnje leto s seje mestnega sveta. Tako so znova zamaknili sprejem tega za delovanje občine pomembnega dokumenta.
Težave s proračunom
Z občine so sporočili, da bo nova proračunska seja mestnega sveta 20. aprila. Na sestanku vodij svetniških skupin prejšnji teden je župan predstavil problematiko podfinanciranosti občine, ki je bila razlog za umik obravnave proračunov. "Predstavljeno je bilo gradivo, iz katerega izhaja, da je Mestna občina Maribor za leto 2023 podfinancirana v višini 27,7 milijona evrov in v višini 30,7 milijona evrov za leto 2024," so v sporočilu za javnost po sestanku zapisali na občini.
Umik druge obravnave je predlagal mestni svetnik Stranke mladih - Zeleni Evrope Igor Jurišič, ker meni, da bi z obravnavo predlaganih proračunov mestni svet "soglašal s podfinanciranjem" občine s strani države. Po njegovih ocenah je nujen popravek prihodkovne strani proračuna, ki bo ustrezno povečan za višino sredstev, ki bi jih država skladno z ustavo morala zagotoviti občini za izpolnjevanje obveznih nalog, ki jih je z zakoni prenesla nanjo.
Na občini pojasnjujejo, da tega ni mogoče vključiti v proračun. "Upoštevajoč, da zneska podfinanciranosti zaradi pravil o sestavi proračuna ni mogoče vključiti v predlog proračuna, je bil dosežen konsenz, da bo ob proračunu mestni svet sprejel še ugotovitveni sklep, s katerim se vlado RS ponovno opozori na problem podfinanciranosti Mestne občine Maribor ter se pozove k spremembi zakona o financiranju občin," pravijo na občini.
