Trenutno je po državi v okviru zdravstvenih domov nekaj čez 50 dežurnih mest – urgentnih ambulant, ki delujejo vse dni v tednu, tudi med prazniki in ob vikendih, tako čez dan kot ponoči. Prisotni so zdravniki, ki sprejemajo klice za posvete, se odzivajo na klic 112, odhitijo z reševalnim vozilom na teren, a skoraj 30 od skupno 50 takih mest po državi naj bi z reorganizacijo NMP ukinili. Brez urgentnih ambulant in dežurnega zdravnika bi tako ostali kraji Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart, Slovenske Konjice, Ormož, Črna na Koroškem, Dravograd, Šentjur, Žalec, Laško, Nazarje, Rogaška Slatina, Kozje, Hrastnik, Zagorje, Krško, Radeče, Metlika, Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Tržič, Kamnik, Trebnje, Ribnica, Logatec in Cerknica.
Kaj bi se spremenilo?
V zdravstvenih domovih naštetih naselij bi obratovale le akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, vendar le ob delavnikih, pa še to od 7. do 20. ure. Ponoči in čez vikende ne bi bilo nikogar. Povedano drugače, posameznik iz enega od krajev s prej omenjenega seznama bi moral od 20. do 7. ure v primeru potrebe po obisku dežurne ambulante obiskati najbližji satelitski urgentni center ali urgentni center v drugem kraju. »Na ta način bi odmaknili nujno potrebno zdravstveno službo od ruralnega območja, od ljudi in ranljivih oseb, ki jim daljše čakanje na zdravnika lahko bistveno poslabša zdravstveno stanje ali vodi celo v smrt,« je opozoril Dušan Skerbiš, župan občine Mirna na Dolenjskem, občine, ki bi po predlogu izgubila urgentno ambulanto.
Predlog ministrstva o reorganizaciji mreže nujne medicinske pomoči so kritizirale tudi številne druge občine, med njimi kamniška, v kateri bi po obstoječem predlogu urgentno ambulanto ukinil v celoti, nadomestila pa naj bi jo akutna ambulanta za nujne in neodložljive primere, nekakšna dežurna ambulanta, ki bi delovala ob delavnikih od 7. do 20. ure. Reševalna vozila z reševalci bi bila sicer v kamniškem zdravstvenem domu na voljo nepretrgoma, zdravniki pa bi se na intervencije vozili iz predvidenega satelitskega urgentnega centra v Zdravstvenem domu (ZD) Domžale.
Daljši intervencijski čas
Tudi v ZD Slovenske Konjice bi se zgodilo enako. Območje, ki ga pokrivajo – občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje – bi z uveljavitvijo predloga ponoči ter ob vikendih in praznikih izgubilo dežurnega zdravnika. Ta bi se v primeru nujnega stanja na območju, ki ga pokriva ZD Slovenske Konjice, po predlogu moral pripeljati iz ZD Slovenska Bistrica. Dostopnost je med krajema zaradi avtoceste sicer dobra, a čas intervencije podaljša za do 15 minut, je povedal direktor tamkajšnjega ZD.
Kaj bi se zgodilo v ZD v Zagorju ob Savi? V nočnem času, med vikendi in ob praznikih bi po predlogu ostali brez zdravnika, kar pomeni, da bi se morali občani, ki se znajdejo v smrtni nevarnosti, obrniti na urgentni center v Splošni bolnišnici Trbovlje.
Z Občine Šentjur so sporočili, da bi v primeru izgube dežurnega zdravnika v ZD Šentjur morali pacienti iz svoje občine v času dežurstva, tudi v primeru drugih, manj nujnih stanj, namesto v lokalni zdravstveni dom oditi v oddaljeni urgentni center v Celju. To bi pomenilo bistveno poslabšanje dostopnosti do zdravniških storitev in kakovosti oskrbe.
Kršenje pravic
Tudi v občini Cerknica se bojijo uveljavitve reorganizacije na način, kot je bila razkrita konec leta 2022. Tamkajšnji župan Mark Rupar je dejal, da bi se v primeru uresničitve predloga Danijela Bešiča Loredana, bistveno poslabšala dostopnost do zdravnika in zdravstvenih storitev občanov občin Bloke, Cerknica in Loška dolina. Za območje, ki ga pokriva ZD Cerknica, predlog po njegovi oceni pomeni kršenje osnovnih človekovih pravic do dostopnosti zdravstvenih storitev v sprejemljivem dostopnem času v nujnih primerih, pa tudi bistveno zmanjšano dostopnost do zdravniške oskrbe v nočnem času, ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Že zdaj je na območju, ki ga pokriva ZD Cerknica, po županovih besedah zaradi velikosti območja, razpršenosti naselij in slabih prometnih povezav težko zagotoviti primeren dostopni čas v primeru življenjske ogroženosti, po predlogu pa bi se odzivni čas zdravnikov še poslabšal. Večina naselij na tamkajšnjem območju je, tako pravi župan, od najbližjega predvidenega satelitskega urgentnega centra v Postojni oddaljenih med 20 in 55 minutami.
Pomoč ob prometni nezgodi
Reorganizaciji mreže NMP nasprotujejo tudi v Logatcu. Vodstvo občine Logatec je ministrstvo za zdravje celo pozvalo, da ohrani NMP v Logatcu, saj bi za njihove občane ukinitev logaške NMP pomenilo omejitev dostopa do zdravnika in urgence v nočnem času, med vikendi in prazniki, spremenila bi se tudi odzivnost posredovanja ob avtomobilskih nesrečah na lokalnih in državnih cestah ter predvsem na prometno močno obremenjeni primorski avtocesti, in sicer v smislu podaljšanja.
Minister za zdravje je po tem, ko je decembra lani predlog dosegel javnost, začel miriti, češ da gre za delovni dokument, ki »ni bil mišljen za širšo javnost«. Zatrdil je, da bo vsak prebivalec Slovenije imel dostop do storitev nujne medicinske pomoči in obravnave v dežurni službi, ki morajo biti kakovostne in strokovno ustrezne. Spremembe so po njegovi oceni sicer nujne, saj med drugim nekateri zdravstveni domovi ne zmorejo več zagotavljati neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Kje smo z reorganizacijo tri mesece pozneje?
Minister je o njej od novega leta do zdaj govoril bolj malo, skrbi ljudi in vprašanja različnih javnosti, kaj se bo zgodilo z urgentnimi ambulantami, tako ostajajo. Je pa prvič po novem letu o reorganizaciji NMP Bešič Loredan ponovno spregovoril šele pred desetimi dnevi, v povezavi z incidentom v ZD Velenju, ko je na poti v tamkajšnji zdravstveni dom umrl 74-letnik.
Takrat je na novinarski konferenci izjavil, da ta dogodek »potrjuje, da trenutna organizacija sistema nujne medicinske pomoči ne sledi razvoju stroke, se ne prilagaja resničnim potrebam prebivalstva po tej vrsti oskrbe, predstavlja vse večja varnostna tveganja, manjkata ji jasna vizija razvoja in koherentno vodenje ter dolgoročno ni kadrovsko vzdržna.« Dodal je še, da dokument nastaja že nekaj mesecev in bo v začetku aprila zaključen, pri pripravi pa sodeluje 30 strokovnjakov. Danes, skoraj že sredi aprila, se minister z dokumentom in njegovo predstavitvijo še ni oglasil. Jasno je samo, da bo, ko bo dokument nared, sledila javna razprava, zaživel pa naj bi najpozneje s 1. januarjem 2024.
Brez odgovorov
Kakšni so načrti ministrstva v zvezi s predlogom reorganizacije NMP in koliko se je ta od decembra spremenil, nismo izvedeli neposredno od njega – poslali smo mu namreč novinarska vprašanja na to temo – ampak posredno od Skupnosti občin Slovenije, ki nam je povedala, da jim je ministrstvo za zdravje javilo, da ne gre za »ukinjanje NMP, kot se v raznih odzivih navaja, temveč za izhodišča nujnih ukrepov za preoblikovanje mreže in načina izvajanja NMP na terenu in v ambulanti«.
Po informacijah skupnosti bo minister za zdravje določil jasen pogoj, da se mora pred kakršnokoli javno razpravo in vključevanjem ostalih deležnikov, predvsem lokalne skupnosti in civilne družbe, najprej v zdravstveni stroki doseči jasen konsenz glede ukrepov za stabilizacijo sistema izvajanja NMP. Sicer naj bi ministrstvo v fazi usklajevanja na terenu tudi zelo natančno preverilo stanje v lokalnemu okolju, potrebe prebivalstva in organizacijo dela posameznih izvajalcev.
