Vrsto let so posamezni zdravniki, zaposleni v javnem zdravstvu, za dolge čakalne vrste krivili pomanjkanje denarja. Javnost so prepričevali, da so operacijske dvorane prazne, ker bolnišnice iz javne zdravstvene blagajne ne dobijo denarja za dodatne operacije in posege. To je bil po njihovem razlog, da so jih šli raje izvajat k zasebnikom. Toda zdaj je dokončno jasno, da to ne drži.
Danes namreč objavljamo podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o izvedenih zdravstvenih storitvah pri splošni kirurgiji, kjer so čakalne dobe med najdaljšimi. Ti razkrivajo, da je večina javnih zdravstvenih ustanov v januarju in februarju delovala pod načrti. Še več: opravile so skoraj enako število obravnav kot v enakem obdobju leta 2020, torej pred izbruhom epidemije covid-19 – in to kljub temu, da so imele v tem času na voljo praktično neomejeno denarja zaradi vladnega interventnega zakona za skrajševanje čakalnih vrst.
Medtem zasebno zdravstvo cveti. Iz podatkov je razvidno, da so zasebni izvajalci s koncesijami v januarju in februarju letos opravili rekordno število obravnav na področju splošne kirurgije. Bilo jih je za skoraj tretjino več od načrtov, skupaj pa za slabo desetino več kot v prvih dveh mesecih leta 2020. Bistvo: velik del dodatnega dela na področju splošne kirurgije so za zasebne izvajalce opravili zdravniki, ki so redno zaposleni v javnih bolnišnicah. To pomeni, da ministrstvo za zdravje s stotinami milijoni evrov iz sedanjega interventnega zakona v resnici nikoli ne bo pomembneje skrajšalo čakalnih vrst. Ta denar bo namreč v pomembnem delu končal v žepih zasebnih izvajalcev, za katere bodo zaposleni iz javnih bolnišnic opravljali storitve iz najbolj donosnih programov.
LEPO JE V TEH MESECIH BITI KONCESIONAR
Po načrtih bi morale slovenske javne bolnišnice letos delati kot še nikoli prej. Na področju splošne kirurgije bi morale samo v januarju in februarju skupaj opraviti 589.200 obravnav. Zdelo se je, da bodo ta cilj z lahkoto dosegle. Eden prvih ukrepov vlade Roberta Goloba je bil namreč interventni zakon, s katerim je zagotovila dodatnih pol milijarde evrov za skrajšanje čakalnih vrst. Denarja za vse dodatne operacije in posege je na voljo dovolj. Toda veliki večini javnih bolnišnic ni uspelo doseči načrtov. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so na področju splošne kirurgije skupaj opravile le 583.600 obravnav, kar je celo 5.600 manj od prvotnih napovedi. Za primerjavo: januarja in februarja 2020, tik pred epidemijo covid-19, ko niso imele na voljo dodatnega denarja, so zabeležile 579.600 obravnav, torej le 4.000 manj kot zdaj. UKC Ljubljana, največja bolnišnica v državi, je tako letos opravila za 11 odstotkov manj obravnav od načrtovanih, Splošna bolnišnica Jesenice pa celo za 14 odstotkov manj. Za načrti so na področju splošne kirurgije zaostale tudi bolnišnice v Celju, Slovenj Gradcu, Novem mestu, Murski Soboti ...
Precej bolj "učinkoviti" so bili v tem času zasebni izvajalci. Ti bi morali po načrtih skupaj opraviti slabih 93.000 obravnav. V resnici so jih skoraj 122.000, torej kar 29.000 več. Po načrtih bi morali javni izvajalci v teh dveh mesecih opraviti približno šestkrat več obravnav kot koncesionarji. Dejansko je to razmerje že padlo krepko pod 1:5.
ZASEBNIK DO MILIJONA V TREH MESECIH – Z ZDRAVNIKI IZ UKC
Gre za absurdni podatek, saj v javnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih dela 26.000 ljudi, medtem ko imajo tudi nekateri največji zasebni izvajalci le peščico zaposlenih. Odgovor, kako jim uspeva delati toliko več, je najlaže najti pri konkretnih primerih. Med zasebnimi izvajalci največ obravnav na področju splošne kirurgije, več kot tretjino vseh, opravijo v medicinskem centru Iatros - Dr. Košorok, kjer so specializirani za proktologijo. Njegov lastnik je dr. Pavle Košorok. V lanskem letu je od ZZZS prejel rekordne tri milijone evrov, samo v prvih treh mesecih letošnjega leta pa že skoraj milijon evrov. Januarja in februarja so opravili več kot 44.000 obravnav na področju splošne kirurgije, kar je 35 odstotkov več kot lani in 37 odstotkov več od načrtov. To jim seveda ne bi uspelo brez zunanje pomoči. Med zdravniki, ki delajo za Iatros - Dr. Košorok, jih velika večina prihaja iz UKC Ljubljana in drugih javnih zdravstvenih zavodov, kjer so redno zaposleni. Soglasje za delo drugje so jim dala vodstva bolnišnic. Takšno dodatno delo zdravniki opravljajo kot samostojni podjetniki ali prek drugih oblik. S tem so za zasebna podjetja cenejši kot za javne zavode, zdravniki pa so posledično za posamezno operacijo, poseg ali pregled plačani bistveno bolje kot v redni službi.
TUDI PRI BITENCU ZA ŠTIRIKRAT PRESEGLI NAČRTE
Precej nad načrti so v prvih dveh mesecih leta delali tudi trije zasebni izvajalci, ki so med največjimi prejemniki denarja iz interventnega zakona. To so: Estetika Fabjan, ki je v lasti istoimenske družine; podjetje Arbor Mea, specializirano za ortopedijo in travmatologijo; in Kirurgija Bitenc v lasti vplivnega zdravnika Marka Bitenca, pri katerem ob petkih operira tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Pri Estetiki Fabjan so tako opravili nekaj več kot 3.700 obravnav, kar je desetkrat več od načrtov. V ambulantah Estetike Fabjan dela vsaj osem kirurgov in drugih zdravnikov specialistov iz celjske, jeseniške, novomeške, izolske in drugih bolnišnic. Že pred časom smo poročali, da je podjetje iz interventnega zakona v zadnjih treh mesecih lanskega leta skupaj prejelo 1,5 milijona evrov, pri čemer je imelo v letu 2021 le 12 zaposlenih. Podjetje Arbor Mea je opravilo dobrih 4100 obravnav, kar je trikrat več od načrtov, Kirurgija Bitenc pa kar 6.500, čeprav jih je načrtovala manj kot 1.500.
