Pri nas divji šparglji rastejo na Primorskem, predvsem v Istri, na Krasu in v Vipavski dolini. Na Krasu se sezona nabiranja divjih špargljev začne v začetku marca in traja vse do 1. maja, do takrat so šparglji še užitni. Pozneje še vedno rastejo, a olesenijo in niso užitni, je pojasnil Brane Švigelj. "Letošnja sezona je zelo dobra. Pognali so precej zgodaj, kljub suši, a se pozna, da je bila mila zima. Zraslo jih je zelo veliko. Verjetno kaže to pripisati tudi lanskemu požaru, največjemu v Sloveniji, ki se je začel na komenskem Krasu. Šparglji pa imajo to lastnost, da zelo radi zrastejo ne glede na požar; zdaj je mogoče še lažji dostop do njih in bolje se jih vidi," meni Švigelj. Kot zanimivo je omenil tudi, da so šparglji po julijskem požaru rasli že v avgustu. "In se je že dalo narediti kakšno frtaljo, kar je za avgust nenavadno," je dejal in spomnil, da je bilo podobno tudi po velikem požaru pred 20 leti.
Korenine špargljev segajo precej globoko, v sezoni pa na površje prvi pokukajo tisti na prisojnih legah. Nabiralci divjih špargljev poiščejo olesenele grmičke, znotraj katerih se skrivajo mladi poganjki. "Sprva so rjavkasti, pozneje po prvih pa postanejo svetlo zeleni," je povedal predsednik Turističnega društva Brest, ki v nedeljo v Brestovici pri Komnu organizira že 16. Šparglijado. Mimogrede: v Izoli so se že danes začeli Dnevi divjih špargljev.
Zakonodaja pri nas določa, da lahko posameznik v gozdu pri rekreativnem nabiranju nabere največ en kilogram divjih špargljev na dan. Če jih nabere več, ga lahko doleti kazen v višini 200 evrov. Kot so za STA pojasnili na kmetijskem ministrstvu, gozdarska inšpekcija zaradi prekomernega rekreativnega nabiranja divjih špargljev v gozdu v zadnjih petih letih ni izrekla globe.
