Kot smo že poročali, so podporo noveli zakona o tujcih napovedali v poslanskih skupinah Svoboda in SD, a so na drugi strani "izrecno nasprotovanje" izkazali v koalicijski Levici. Kot je med predstavitvijo stališča poslanske skupine Levica pojasnila poslanka Levice Nataša Sukič, novela med drugim ne vsebuje varovalk, ki preprečuje izgon članov družin po izteku roka za pridobitev znanja slovenskega jezika. Po preteku 18 mesecev, kar je rok, ki ga zakon določa za pridobitev znanja slovenščine na stopnji A1, bo po mnenju Sukičeve sledilo "razbijanje družin". Ob tem se je vprašala, ali bodo poslanci glede tega spet izumljali nove zakonske rešitve, ki bi se jim dalo izogniti na način, da se pogoj o znanju jezika iz zakona preprosto umakne.
Proti diskriminatornim ukrepom, povezanim z zakonom o tujcih, in težavam, s katerimi se srečujejo prosilci za azil, je sicer danes ob 17. uri potekal protestni shod, ki so ga pripravile nekatere civilnodružbene organizacije, sindikati in prosilci za azil. Protestniki so se sprehodili tudi pred državni zbor.
Levica proti
Novelo so podprli poslanci koalicijskih Gibanja Svoboda in SD. Poslanci koalicijske Levice so glasovali proti, prav tako poslanci opozicijskih SDS in NSi.
Poslanci DZ so novelo zakona o tujcih podprli z 45 glasovi za in 31 glasovi proti podprli. Kot so sporočili iz vlade, novela odpravlja administrativne ovire pri zaposlovanju tujcev in omogoča hitrejše vodenje postopkov izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi.
Poslanci so že na ponedeljkovi seji matičnega odbora DZ sprejeli dopolnilo, ki določa 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe spremenjenih določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje. Kot nov datum začetka je v predlogu novele določen 1. november 2024.
Predlog Levice, da bi se člen, ki uvaja pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za pridobitev dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine v celoti črtal, so poslanci zavrnili s 63 glasovi proti in 5 glasovi za.
S 5 glasovi za in 63 glasovi proti so zavrnili tudi dopolnilo Levice, ki bi rok za pridobitev pravice za združitev z družino iz dveh let skrajšal na eno leto in ga tako uskladil z direktivo Evropskega sveta. Poslanska skupina koalicijske Levice je v skladu z napovedjo glasovala proti noveli zakona. Poslanci so zavrnili tudi vsa predlagana dopolnila stranke SDS.
Pozitivni učinki
Spremembe zakona o tujcih po mnenju vlade prinašajo pozitivne učinke tako za delo upravnih enot kot tudi za slovenske delodajalce in tujce. Po eni strani bodo omogočile hitrejše in enostavnejše postopke izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi na upravnih enotah. Po drugi strani pa upoštevajo potrebe po zagotavljanju delovne sile iz tujine, so sporočili.
Iz tega razloga novela poenostavlja postopek menjave delodajalca, zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih v okviru veljavnega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Upravnim enotam ne bo treba več izdajati odločb o pisni odobritvi. Zamenjava bo mogoča že na podlagi podanega soglasja Zavoda za zaposlovanje. S tem bodo upravne enote razbremenjene, saj jim ne bo treba izdajati odločb o pisni odobritvi. Za tujce pa bodo po zagotovilih vlade postopki hitrejši in enostavnejši. Novela omogoča tudi pospešitev obravnave prošenj tujcev za izdajo enotnega dovoljenja za poklice na področjih zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, so sporočili z vlade.
Druge novosti
Prstni odtisi, oddani v postopku izdaje prvega dovoljenja za prebivanje, se bodo lahko uporabili tudi v postopku podaljšanja. To pomeni, da upravni enoti ne bo treba ponovno zajeti prstnih odtisov. Na ministrstvu so dodali, da bodo prstni odtisi hranjeni pet let.
Novela nadalje odpravlja obveznost periodičnega preverjanja sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti. Tujci bodo morali zadostna sredstva izkazati v vlogi za izdajo prvega dovoljenja in za vsako podaljšanje, so še pojasnili na vladi. Upravna enota tega ne bo več preverjala vsakih šest mesecev.
Uvaja še možnost vročanja izkaznic podaljšanih dovoljenj za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje po pošti. Gre za del sistemskega pristopa k zmanjševanju obremenitve upravnih enot, so pojasnili.
Ministrstvo v novi zakonodaji podaljšuje tudi brezplačne tečaje slovenščine in spoznavanja slovenske družbe za vse kategorije tujcev. V zakonu ohranjajo zahtevo po osnovni stopnji znanja slovenskega jezika za družinske člane in tiste, ki željo pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje. Z odlogom imajo po mnenju ministrstva dovolj časa, da potrebno znanje pridobijo na brezplačnih tečajih. Zakon s to novelo v veljavo namreč vstopi 1. novembra 2024, namesto 27. aprila letos.
Prosilci bodo morali tako za podaljšanje dovoljenja zaradi združevanja družine v obdobju po sprejemu strategije za vključevanje (šest mesecev po uveljavitvi sprememb zakona) do začetka uporabe pogoja znanja izpita (18 mesecev po uveljavitvi sprememb zakona) vlogi za podaljšanje priložiti potrdilo o udeležbi v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe.
Notranje ministrstvo ob tem sporoča, da daje velik poudarek integracijskim ukrepom, ki jih namerava v tem mandatu še dodatno krepiti. V zakonu se zavezuje, da bo v šestih mesecih pripravilo sodobno migracijsko strategijo s poudarkom na izvajanju v praksi, so sklenili sporočilo za javnost.