V pet okulističnih ambulant s petimi specialisti okulisti v izolski bolnišnici prihajajo oboleli iz vse Slovenije, največ pa iz južne Primorske. Za pregled na podlagi napotnice osebnega zdravnika se je treba naročiti. Tudi to dejavnost pesti pomanjkanjem kadrov - zdravnikov in še bolj medicinskih sester. "Kljub temu je po zaslugi izjemne požrtvovalnosti delo opravljeno in pacienti oskrbljeni," poudarja vodja očesne dejavnosti, zdravnica Stanka Godina Kariž, specialistka oftalmologije.
Znaki kot opozorilo
"Težave z vidom so vse pogosteje povezane z dolgotrajnim vsakodnevnim delom z računalnikom in že pri otrocih s pametnim telefonom. Tega bi se starši morali zavedati in otroke bolj spodbujati za prostočasne dejavnosti v naravi," opozarja. Lani so sprejeli 13.500 obolelih, naročenih na prvi pregled in kontrolni pregled. 31. decembra lani je na okulistični pregled čakalo 1171 ljudi, od tega za očala 871. Med vsemi lani pregledanimi so pri sedmih odstotkih diagnosticirali sivo mreno, pri 13 odstotkih sladkorno bolezen, od tega pri sedmih odstotkih brez zapletov ter pri šestih odstotkih z zapleti. Degeneracijo rumene pege so odkrili pri 12 odstotkih pacientov. Sledijo še pojav glavkoma in degenerativna obolenja mrežnice.
Na to, da je z očmi nekaj narobe, opozarjajo nekateri simptomi. Najpogostejši je zaznava plavajoče motnje v vidu, prav tako mušic in pikic, ki jih oseba vidi, bliskanje ali nenadno hudo poslabšanje vida. Med pogostimi težavami so še občutek nelagodnosti v očeh, pekoče oči in zbadanje, pojav suhih oči in solzenje.
Vrsta bolezni vpliva na slabšanje vida
Stanka Godina Kariž dodaja, da vsi opisani simptomi še niso nujno znak resne bolezni, saj so lahko suhe oči tudi pri otrocih posledica predolgega ukvarjanja s pametnim telefonom, tablico in računalnikom, lahko pa so tudi posledica kovidne bolezni. Pogosto pa so poslabšanje vida in druge težave tudi posledica sladkorne bolezni. "Več teh primerov odkrijemo po zaslugi nacionalnega presejalnega programa za sladkorno bolezen. Hkrati odkrivamo še različne spremembe na očesnem ozadju, krvavitve, spremembe na žilah v očesu, kar vse slabša vid," našteva zdravnica. Na slabšanje vida ima močan vpliv tudi nastanek nekaterih avtoimunskih bolezni (bolezni ščitnice, revmatska obolenja, sistemska vezivna obolenja). Pri še neodkritih revmatskih obolenjih pogosto oko zelo pordi in je boleče, vid se poslabša. Sogovornica opisuje: "Zaradi teh težav nekateri pristanejo na urgenci in med pregledom oftalmologi posumimo na te bolezni, zato po dogovoru z revmatologom pošljemo bolnika na dodatni pregled in pogosto se na podlagi dodatnih testov sum za te bolezni nato potrdi." Podobno je tudi, ko gre za multiplo sklerozo. "Najpogosteje so to mlajši ljudje, ki pridejo zaradi upada vida, spremembe vidnega polja, bolečin pri premikanju očesa. V sodelovanju z nevrologi sledita dodatni pregled in slikovna diagnostika in tako se vse pogosteje odkrije nastanek multiple skleroze."
Za operacijo sive mrene najkrajše čakanje
Lani so v SBI opravili 854 operacij sive mrene. Za te operacije je v SBI ena najkrajših čakalnih vrst v državi in tudi bolnikov, potrebnih operacije, je vsako leto več. "Dostopnost do okulistov, ko gre za diagnosticiranje sive mrene, je hitra," navaja sogovornica. "Če nas optik ali področni oftalmolog opozori, da sumi na sivo mreno, pride takšen pacient na vrsto za pregled v dveh tednih, mora pa imeti napotnico osebnega zdravnika, ki na njej označi, da gre za sivo mreno in je potrebna operacija." Dolžino čakanja torej odredi oznaka osebnega zdravnika na napotnici. Če ta ne označi, da gre za sum na sivo mreno in pošlje bolnika na pregled z oznako redno, pa traja čakanje na pregled pri okulistu več kot leto. Različno dolgo je tudi čakanje na operacijo sive mrene, odvisno od presoje okulista med pregledom. "S tem, da je na operacijo možno še počakati, pacienta takoj seznanimo. Ko pa ugotovimo, da gre za že zelo slab vid zaradi že zelo debele sive mrene, ki se je zelo razrasla, se v SBI na operacijo čaka največ 80 dni," našteva zdravnica. V primeru tako imenovane srednje razrasle sive mrene traja čakanje na operacijo 180 dni. Na hitrost posega pa vpliva še nekaj dejavnikov, med njimi tudi vrsta dela, ki ga oboleli opravlja. "Poklicni šofer, ki ima zaradi mrene ohranjenih le še 60 odstotkov vida, pride na vrsto čim prej, kot je to mogoče."
Najsodobnejša metoda
Sivo mreno operirajo v SBI po najnovejši metodi, zapletov praviloma ni. Med operacijo vstavijo pacientu v oko znotrajočesno lečo v očesno ovojnico, zato po operaciji pacient nima več težav s kratkovidnostjo ali daljnovidnostjo in zato večinoma ne potrebuje več očal za daljavo. Se pa v približno 40 odstotkih primerov po operaciji pojavi skalitev zadnje lečne ovojnice, kar odpravijo s preprostim laserskim posegom - očistijo skalitev.
Tudi lasersko fotokoagulacijo izvajajo v SBI, saj so za to opremljeni in usposobljeni. Z laserskimi posegi zdravijo tudi vse spremembe, ki so posledica sladkorne bolezni na očeh, prav tako z laserjem zdravijo tudi rupture mrežnice. "V načrtu je nakup laserja za SLT (selektivno lasersko trabekuloplastiko). Gre za novo metodo za zdravljenje očesne hipertenzije in blagih oblik glavkoma odprtega zakotja." Med operacijo sive mrene pa je možna tudi vstavitev znotrajočesne leče s podaljšanim goriščem, kar omogoča delo z računalnikom brez očal in pri nekaterih celo branje brez očal na razdalji od 45 do 55 centimetrov. "Radi bi to izvajali, a ker so te leče dražje in jih zavarovalnica ne plača, hkrati pa niti doplačilo pacienta ni možno, tega za zdaj ne moremo izvajati, vendar pa z vodstvom še iščemo rešitve," pojasnjuje Godina Kariž. Vendar pa so te leče primerne le za nekatere, kar je med drugim odvisno od starosti in poklica oziroma vrste dela, ki ga opravljajo.
Bolezen, povezana s staranjem
Starostna degeneracija rumene pege je bolezen, povezana s staranjem. "Tudi teh primerov je vse več. Bolnik, pri katerem sumimo na to bolezen, je na vrsti takoj. Zdravimo ga z injekcijami biološkega zdravila (tako imenovani anti-VEGF). Zdravljenje z injekcijami prejemajo tudi bolniki z diabetično retinopatijo. Pri prvi diagnozi gre za starostnike, pri drugi pa za vse mlajše paciente, med njimi tudi za mladostnike. Bolezen se pojavi najpogosteje pri slabo uravnani sladkorni bolezni, hkrati z nezdravim življenjem in navadami. Število teh obolenj narašča, jih pa sproti odkrivamo s presejalnim programom za sladkorno bolezen." Lani so v tem presejalnem programu pregledali 1700 prebivalcev, diabetično retinopatijo so ob tem odkrili pri približno 50 in jih zdaj zdravijo v SBI.
Posegi na veznici in vekah ter tumorji
V SBI uspešno zdravijo številne spremembe na vekah in veznici, med njimi hude anomalije vek, ki povzročajo poslabšanje vida, kjer je nujna operacija. Pojavljajo se tudi različni izrastki, ki so moteči in lahko nevarni, zato jih je nujno odstraniti. Med operacijo deloma ali v celoti izrežejo takšne tvorbe in jih pošljejo na citopatološko preiskavo. Lani so opravili 340 takšnih operacij, med njimi je pri sto posegih šlo za odstranitev rakavih tvorb. Obenem pa veliko podobnih tvorb na obrazu odstranijo in zdravijo tudi dermatologi. "A tudi okulisti odkrivamo in zdravimo rakave bolezni v različnih oblikah. Večinoma gre za začetne oblike raka," pojasnjuje sogovornica. Ob tem specialisti iz SBI tvorno sodelujejo z ljubljanskim Onkološkim inštitutom. Odkrivajo tudi različne tumorje, ki pa jih nato zdravijo v posebni tumorski ambulanti v ljubljanskem kliničnem centru. Ambulanta za leče bo v optiki Kmalu bodo v avli SBI, tik ob bifeju, uredili prostor za optiko, saj se bo od tod v novi oddelek pod urgenco preselila dejavnost kardiološke rehabilitacije. V optični ambulanti bodo izvajali preglede vida, potrebne za ureditev očal, in izdelovali očala. V sklopu optike je predviden tudi kabinet za leče, ki ga SBI nima, ga je pa pred leti že imela. "Te storitve bosta opravljala v sodelovanju okulist in optik," zagotavlja sogovornica.
Epidemija kratkovidnosti
Tudi okulisti v SBI se soočajo z epidemijo kratkovidnosti. Med obolelimi je vse več šoloobveznih otrok in mladostnikov, vid pa se slabša tudi odraslim in že kratkovidnim. Čeprav se kratkovidnost lahko deduje, je vzrok za vse več primerov način učenja, ko je računalnik obvezen učni pripomoček. Posledice kovidne epidemije se bodo na vidu otrok v celoti pokazale prihodnja leta, a že zdaj zdravniki opažajo porast kratkovidnosti, kar je posledica pouka na daljavo. Tudi telefon je za večino otrok poglavitni pripomoček za zabavo in komuniciranje z vrstniki, ki se niti v živo več ne družijo brez teh naprav, s čimer pa se jim pospešeno slabša vid.
