Kar zadeva časovnico gradnje drugega bloka krške nuklearke, so nedavno veliko prahu dvignile besede, ki jih je v intervjuju za portal N1 izrekel minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Dejal je namreč, da ne bo "nič narobe, če se časovnica gradnje JEK2 zamakne." Posledično so se v primeru JEK2 pojavili številni pomisleki, kakšni so dejanski načrti vlade Roberta Goloba. Na Kumrovo izjavo so namreč letele številne kritike.
Okoli tega vprašanja je danes ob prihodu na zasedanje voditeljev EU v Bruslju, ki bodo danes obravnavali okvir o čistih tehnologijah, spregovoril tudi premier Golob, a tudi iz njegovih izjav ni mogoče natančno razbrati, kako na drugi blok gleda slovenska vlada. Golob je dejal, da mora imeti jedrska tehnologija mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope. Glede zakonodajnega predloga komisije o okolju prijaznih tehnologijah, ki je del predlogov za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, je dejal, da opaža napredek. Razprava se namreč ne osredotoča toliko na to, katere tehnologije so sporne, ampak se pušča prostor, da so vključene vse tehnologije glede na nacionalne interese.
"V slovenskem nacionalnem interesu je, da je jedrska tehnologija sestavni del tega paketa. Ne nujno kot tista, ki jo vsa Evropa omenja kot nosilno, zagotovo pa ena od tistih, ki je dovoljena znotraj tega okvira pomoči za ogljično nevtralno tehnologijo. Vztrajali bomo na tem, da mora imeti jedrska tehnologija svoje mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope," je ob prihodu na zasedanje povedal premier.
Jedrska tehnologija na razpotju
Poudaril je, da je ta okvir pomemben zato, da se tudi za jedrsko tehnologijo določijo jasna pravila, na kakšen način lahko dostopa do kapitala, kako bodo potekali postopki umeščanja v prostor in kako bodo omogočena razvojna sredstva, ki so tudi na jedrskem področju še potrebna.
Jedrska tehnologija je po Golobovem mnenju na razpotju, v katero smer se bo razvijala. Zato se ta okvir ne veže samo na konkreten projekt, kot je gradnja drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2). V resnici odpira sposobnost ponovne vzpostavitve jedrske industrije v Evropi, torej ne samo gradnje kapacitet, ampak vzpostavitev industrije, ki bo te kapacitete lahko tudi gradila.
"S tega vidika je ta zadeva dolgoročno še bolj pomembna kot vprašanje enega bloka. Če bomo uspeli v nekem delu določene koristi dobiti tudi za realizacijo drugega bloka, toliko boljše," je povedal premier.
Trenutno je namreč glavno tveganje v tem, da v Evropi ni prave industrije, zaradi česar je časovno in finančno težje zanesljivo načrtovati, kako bi projekti, kot je Jek 2, dejansko izgledali.
V okviru te zakonodaje bi lahko po mnenju premierja na dolgi rok našli tudi neko alternativo za drugi blok nuklearke, če bodo na razpolago sredstva za raziskave, ki bi omogočila razvoj alternativne jedrske tehnologije v Evropi do komercialne stopnje.