Če ste kmet z zemljo na Ljubljanskem barju, vas zaradi Nature 2000, ki predstavlja evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost, najverjetneje čaka neprijetno presenečenje, ob katerem se zastavlja vprašanje, kakšno kmetovanje bo na tem območju v prihodnosti sploh še možno.
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP)je namreč pripravilo predlog Programa upravljanja območij Natura 2000 od leta 2023 do 2028 (PUN 2023–2028), v katerem so opredeljeni ukrepi, ki občutno posegajo v pravico gospodarjenja z zemljišči. »Zaradi tega je naše kmete upravičeno strah, da bodo ostali brez možnosti pridelave krme za svoje živali,« je sporočila Občina Ig. Če bo predlog uresničen (sprejeti ga mora vlada), bo izvajanje zahtev obvezno za vse lastnike zemljišč.
Česa lastniki zemljišč, ki spadajo v zaščiteno območje Nature 2000, ne bodo smeli početi? Na iški občini pojasnjujejo, da uredba predvideva tri zaokrožena območja, kjer veljajo še posebej stroge zahteve: prepoved košnje do 1. julija, paše, gnojenja, mulčanja, nasipavanja travnikov, zatravljanja oziroma dosejevanja s komercialnimi travnimi in drugimi mešanicami, prepoved izvajanja melioracij (razen za namene varstva narave) in prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Poleg tega uredba zahteva spravilo mrve s travinja brez ovijanja v plastično folijo. Na območju Ljubljanskega barja so po pojasnilih Občine Ig predlagane še dodatne, strožje zahteve, in sicer prepoved košnje do 1. avgusta, razen v primeru pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst ali lesne zarasti, na delu površin, kjer so se te vrste pojavile, ter mozaična raba travnika tako, da se pokosi od 40 do 60 odstotkov travnika.
663 evrov na hektar za prizadetega kmeta
Na Občini Ig so povedali, da lastniki zemlje na zaščitenem območju ne bodo upravičeni do odškodnin, ker uredba posega v lastninsko pravico in gospodarjenje z zemljišči, »je pa iz spremljevalnega dokumenta programa upravljanja območij Natura 2000 razumeti, da naj bi bila predvidena t. i. plačila N2000, in sicer v višini 663 evrov na hektar za Ljubljansko barje. Vlaganje zahtevka za plačilo bo prostovoljno,« so povedali.
Kaj lahko storijo tisti, ki imajo vprašanja ali se s predlogom uredbe ne strinjajo? Do sobote, 25. marca, je program v javni razpravi na portalu e-Demokracija, zainteresirana javnost pa lahko v zvezi z njim odda pripombe prek posebne vloge, ki je anonimna in na voljo na portalu e-uprava.gov.si, pod naslovom Komentar na predpis v pripravi.
Okrogla miza brez ključnih ministrov
Kaj si o programu upravljanja mislijo kmetje, so jasno pokazali s svojo množično udeležbo na okrogli mizi, ki jo je prejšnji teden organizirala Občina Ig. Kar 200 jih je sedelo v dvorani, skupaj s predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavoda RS za varstvo narave, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter Krajinskega parka Ljubljansko barje. Precej so bili razočarani, ker na dogodek nista prišla minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter kmetijska ministrica Irena Šinko, saj predstavniki njunih ministrstev na številna vprašanja niso mogli odgovoriti.
Razprava je potekala v smeri ohranjanja kmetijstva in kmetij oziroma se je ukvarjala z izhodiščem, kaj še ostane kmetom ob vseh naravovarstvenih ukrepih. Kmetje so predstavili enajst zahtev, ki so jih predali ministrstvu. »Zahtevamo, da je vstop v režim prostovoljen in se z lastniki zemljišč odgovorno ter s soglasjem, pod jasnimi in znanimi pogoji pravičnih nadomestil in rešitev za obstoj njihovih kmetij, izberejo oziroma določijo zemljišča, na katerih se bo izvajal program upravljanja,« se glasi njihova osrednja zahteva.
Kmete bodo vključili
MNVP je kmetom obljubilo, da bo enajst zahtev preučilo in nanje pripravilo odgovore. »Organizirali bomo tudi sestanke, v katere bomo vključili tudi organizacije, ki predstavljajo lastnike kmetijskih zemljišč na teh območjih,« so obljubili na ministrstvu in ob tem pojasnili, da bodo šele po zaključku javne obravnave predlaganih ukrepov za Naturo 2000 pripravili usklajen PUN 2023–2028, ki ga mora nato sprejeti še Vlada Republike Slovenije.
Omenjeno ministrstvo je na okrogli mizi izpostavilo, da je Evropska komisija z uradnim opominom že opozorila, da se stanje travniških vrst metuljev, ptic in habitatnih tipov na traviščih območij Nature 2000 pri nas poslabšuje, in je ob sprejemanju strateškega načrta zahtevala uvedbo ukrepa Plačila Natura 2000, gre za prej omenjeno plačilo v višini 663 evrov na hektar za Ljubljansko barje.
Kaj ščitimo v okviru Nature 2000?
Kmetje, ki jih bo prizadel PUN 2023–2028, bodo lahko vložili zahtevek za plačilo N2000, ki znaša 663 evrov na hektar.
Varujemo 205 živalskih in 27 rastlinskih vrst ter 60 tipičnih naravnih okolij, kar je nekaj več kot deset odstotkov vseh vrst in tipičnih naravnih okolij Nature 2000 v EU. Skoraj v vseh slovenskih občinah imamo območja Nature 2000, in sicer v 204 od 212 občin. Pri večini občin (83) Natura 2000 pokriva med 5 in 30 odstotkov ozemlja, v 23 občinah pa 80 odstotkov ozemlja ali več. V območjih Nature 2000 živi približno šest odstotkov oziroma 128.000 prebivalcev Slovenije. Sicer pa območja Nature 2000 v 70 odstotkih pokriva gozd, nekaj več kot 20 odstotkov pa kmetijske površine.
Vse zaradi metulja ...
Odzivi na Program upravljanja območij Natura 2000 od leta 2023 do 2028 so burni tudi na družbenih omrežjih. Uporabnica Twitterja je o tem zapisala, da jo je kmet, ki ji že nekaj let dobavlja kvalitetno barjansko seno za čredo konj, obvestil, da »so se odločili kmetom prepovedati kmetovati zaradi metuljčka« (gre za barjanskega okarčka, ki je le ena od živalskih vrst pod zaščito Nature 2000, op. p.). »Ta metuljček je menda slab letalec in rabi površino v enem kosu, zato bodo kmetom letos odvzeli 350 hektarjev obdelovalne zemlje, do leta 2028 pa 1800 hektarjev kvalitetne obdelovalne zemlje – njive in travnike. A si predstavljate, kakšna površina je to in koliko hrane/krme zagotovi. Pa da se kdo ne zaplete; ne bodo dobesedno odvzemali, samo prepovedali obdelovati tako, da bi kaj kvalitetnega zrastlo,« je zapisala.
Izpostavila je, da so nekateri od teh kmetov vezani na subvencije, tri- ali petletne plane, ki jih morajo uresničiti, sicer bodo morali subvencije vračati. »To je šok tudi zame in za še kar nekaj konjarjev, ki smo vezani na krmo s tega območja, torej hrano za naše živali. Bomo jeseni zaradi te brezpametne ideje o Naturi 2000 plačevali še višje cene sena, ker krme spet enostavno ne bo? Pa bog ne daj, da nas spet useka suša,« so še njene besede. Svoje misli zaključi pomenljivo: »Vlada, ste pa hudo kontradiktorni; na eni strani jeb*** kmeta, na drugi strani pa na vodovarstvenem območju dovoljujete gradnjo kanalizacije.«
Skrbi ga
Za sklepne misli o programu upravljanja območij Natura 2000 od leta 2023 do 2028 smo se povezali še z županom Občine Ig Zlatkom Usenikom, ki je dejal, da so nedvomno na strani kmetov. Skrbijo jih posledice programa za okoli 160 kmetov njihove občine, ki imajo zemljo v območju Nature 2000, od tega jih nekaj deset po njegovih besedah živi izključno od obdelovanja zemlje. »Bojim se, da bi jih to vodilo v propad. Prestrukturiranje je seveda možna rešitev, ampak to niso ne enostavni ne hitri prehodi. Veliko vprašanj imamo, zdaj sta na potezi kmetijsko ministrstvo in ministrstvo za naravne vire in prostor, da nanje odgovorita. Vsekakor sem razočaran, da komunikacije s kmeti niso vzpostavili že prej,« je povedal.
