Med zdravniki in drugimi zaposlenimi v javnem zdravstvu, ki so lani s popoldanskim delom prek podjemnih pogodb zaslužili največ denarja, jih velika večina dela na oddelkih za radiologijo. To je razvidno iz podatkov, ki so jih v zadnjih tednih pridobili in analizirali na necenzurirano.si. Med 75 pogodbeniki, ki so od javnih bolnišnic lani prejeli najmanj 30.000 evrov neto, je namreč kar 61 zdravnikov specialistov radiologije in radioloških inženirjev. Ti so si samo za delo izven rednega delovnega časa razdelili 2,7 milijona evrov. To v povprečju znaša 44.000 evrov na osebo oziroma slabe štiri tisočake na mesec.
Pozor: gre zgolj za denar, ki ga je oseba, zaposlena v eni od drugih bolnišnic, prejela za dodatno popoldansko delo prek podjemne pogodbe. Že v ponedeljek smo razkrili zdravnika rekorderja, ki sta lani z občasnim delom za slovenjgraško in celjsko bolnišnico prejela več kot 100.000 evrov neto, torej skoraj devet tisoč evrov na mesec. Oba sta radiologa. Po naših informacijah je eden od njiju predstojnik oddelka za radiologijo v eni od javnih slovenskih bolnišnic. Tam sicer imen pogodbenikov, ki so prejeli denar, zaradi varovanja osebnih podatkov ne razkrivajo.
VEČINA "PODJEMNIH" REKORDERJEV JE RADIOLOGOV
V praktično vseh velikih bolnišnicah, od katerih smo zahtevali in pridobili podatke o 50 največjih lanskoletnih izplačilih prek podjemnih pogodb, so pri vrhu radiologi. V UKC Maribor jih je tako med desetimi največjimi prejemniki denarja kar devet, zneski pa se gibljejo od 50.000 evrov do 71.000 evrov neto. V Celju jih je šest, v Novem mestu sedem, v Slovenj Gradcu in na Jesenicah osem in v Murski Soboti štirje. Če je 500 pogodbenikov od bolnišnic skupaj lani prejelo dobrih sedem milijonov evrov neto, je od tega 185 radiologov prejelo večino, kar štiri milijone evrov.
Zakaj prav radiologi? Nesporno dejstvo je, da nekaterim bolnišnicam na posameznih področjih kritično primanjkuje osebja. Eno od teh je radiologija, kjer opravljajo magnetno resonanco (MR), računalniško tomografijo (CT), ultrazvok in rentgenska slikanja, potrebe po teh diagnostičnih zdravstvenih storitvah pa se skokovito povečujejo. To radiologe postavlja v dominanten položaj v razmerju do bolnišnic. Ko opravijo osem ur rednega dela po pogodbi o zaposlitvi, lahko začnejo s "popoldanskim" delom, ki ga dejansko velikokrat opravijo tudi dopoldne, saj manjkajoče ur v rednem delovnem razmerju ustvarijo z dežuranjem čez vikend. Eni delajo za lastne bolnišnice, drugi se vozijo nekaj deset kilometrov v drugo zdravstveno ustanovo ali pa enostavno odčitavajo izvide na daljavo.
JIM OBRAČUNAJO VEČ UR, KOT JIH DEJANSKO OPRAVIJO?
Največja luknja v tem sistemu so normativi, ki so očitno prenizki. Ključ do uganke, kako lahko toliko ur dela stlačijo v en dan, se verjetno skriva v tem, da zanj dejansko porabijo bistveno manj časa, kot ga pozneje obračunajo bolnišnici, ta pa ZZZS. Podatkov o tem, koliko časa zdravniki specialisti radiologije in radiološki inženirji v povprečju porabijo za magnetno resonanco ali računalniško tomografijo, praktično ni mogoče pridobiti. Znano pa je, koliko časa naj bi uradno porabili za to. Na ZZZS so nam razkrili podatke o povprečnih časih trajanja storitev, ki so jih upoštevali pri oblikovanju njihovih cen. Iz njih je razvidno, da so zdravniki na primer porabili 15 minut za enostavne preglede (CT glave brez kontrasta), od 30 do 45 minut za običajne preglede ter po 75 minut in več za bolj zahtevne preglede.
Poglejmo primer UKC Maribor, druge največje bolnišnice v državi:
- tam so se z izbranimi zdravniki specialisti radiologije dogovorili, da bodo v letu 2021 prek podjemnih pogodb opravili 829 CT in MR preiskav, za kar bi porabili 734 ur. Za eno preiskavo so v povprečju porabili 53 minut, torej skoraj eno uro.
- radiološki inženirji pa bi opravili 1080 CT in MR preiskav. To bi jim vzelo 649 ur oziroma v povprečju 36 minut na preiskavo.
Toda veliko pogodbenikov je te številke preseglo. Po uradnih podatkih so nekateri zdravniki dejansko opravili 1000 ur. To bi pomenilo, da so v letu 2021 med tednom vsak dan popoldne delali še štiri ure. Rekorderji med inženirji so medtem zabeležili celo 2000 ur. Poročali smo že o primeru radiološkega inženirja iz UKC Maribor, ki je januarja letos opravil za 421 ur dela. To pomeni, da je delal vsak dan v mesecu, vse praznike in vikende - in to v povprečju po 13 ur in pol. Od tega je le 168 delovnih ur oddelal v okviru rednega delovnega razmerja v mariborski bolnišnici, preostalih 253 ur pa po podjemni pogodbi.
ZAKAJ RADIOLOGOV KRONIČNO PRIMANJKUJE
Druga sistemska luknja je pomanjkljiv nadzor. V Splošni bolnišnici Celje, kjer naj bi imeli bistveno višje normative kot drugod v državi, so tako zalotili nekatere radiologe, da so v času rednega delovnika dejansko opravljali storitve prek podjemne pogodbe. To pomeni, da so bili trikrat plačani za isto delo, saj so ob redni plači in prejemkih prek podjemne pogodbe dobili še stimulacijo. Ko so v bolnišnici želeli razčistiti nepravilnosti in zahtevali vračilo denarja, so radiologi začeli "tiho" stavkati. Nekateri njihovi pacienti so morali tudi po več mesecev čakati na izvide, ključne za nadaljnji potek zdravljenja. Številne informacije iz bolnišnic kažejo na to, da so radiologi v rednem delovnem času, ko morajo v določenem številu ur opraviti določeno delo, dejansko bistveno manj učinkoviti kot v popoldanskem času, ko so plačani na opravljeno storitev. Takšno ravnanje je z njihovega ekonomskega stališča logično.
Tretja sistemska luknja pa je kronično pomanjkanje kadra, za kar nosi odgovornost tudi zdravniška zbornica. Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je leta 2020 v Sloveniji delovalo 261 zdravnikov specialistov radiologije. Od tega jih je 208 delalo v javnih zdravstvenih zavodih, preostali pa pri zasebnih izvajalcih. Največ, 116 jih je bilo v osrednjeslovenski regiji (UKC Ljubljana ...), 47 v podravski regiji (UKC Maribor, SB Ptuj ...) in 20 v savinjski regiji (SB Celje ...). Njihovo število se v zadnjih letih povečuje. Toda podatki kažejo, da bi jih moralo biti še bistveno več. V letu 2021 je bilo na področju radiologije razpisanih 21 specializacij, prav vse so bile na koncu tudi odobrene oziroma zasedene. Enako je bilo v letu 2020, ko so razpisali 17 mest in jih tudi vse zapolnili. To področje je tudi eno redkih v javnem zdravstvu, kjer so bila v zadnjih desetih letih zapolnjena praktično vsa razpisana mesta (178).
