Nevladniki opozarjajo na sporen člen v noveli zakona, ki ga je v zakon zapisala prejšnja vlada premierja Janeza Janše, uporabljati pa naj bi se začel 27. aprila letos. V skladu s tem členom se za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih članov tujih delavcev zahteva opravljen izpit slovenskega jezika na ravni A1. Ministrstvo za notranje zadeve je sprva pripravilo novelo, ki bi ta pogoj odpravila, še preden stopi v veljavo, a so pozneje to spremembo iz predloga umaknili. Poslanci bodo imeli tako naslednji teden na mizi predlog novele zakona o tujcih, ki pogoj opravljenega izpita iz slovenščine za družinske člane tujih delavcev ohranja. V nevladnih organizacijah temu ostro nasprotujejo in poslance pozivajo, naj takšne rešitve ne sprejmejo.
Integracija jih ne zanima
Kot je na današnji novinarski konferenci opozorila Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija, gre za zelo zahteven in restriktiven pogoj, ki je tudi popolnoma nepotreben. Zadeva najbolj ranljive skupine ljudi, predvsem ženske in otroke. Pozivajo, naj se tem ljudem omogoči "resnična, prava integracija", ne pa da se jim postavlja previsoke ovire za to, da bi lahko ostali v Sloveniji, je poudarila Naglič.
Po besedah Mihe Blažiča iz Ambasade Rog pa je bil omenjeni pogoj eden najbolj restriktivnih členov zakona o tujcih, ki ga je sprejela Janševa vlada "z očitnim namenom spodbujanja ksenofobije in izgona tujcev". Danes pa ga promovirata vlada Roberta Goloba in ministrstvo za notranje zadeve kot člen, ki bo spodbujal integracijo in lažje vključevanje tujcev, je spomnil.
A to po Blažičevih besedah ne drži. "Te vlade integracija niti najmanj ne zanima," je opozoril in dodal, da gre pri omenjeni določbi zakona za način, kako onemogočiti ljudem, da si v Sloveniji priborijo dostojno življenje, ustvarijo družinsko življenje in se vključijo v družbo. Vladi je očital, da "ustvarja situacijo, da se bo te ljudi izgnalo in se jih bo zamenjalo z drugo, cenejšo delovno silo".
Treba se je namreč vprašati, zakaj tuji delavci sploh prihajajo v Slovenijo. "Ko delavec dela na gradbišču, logistiki, gostinstvu ali turizmu, ko praktično drži pokonci slovensko gospodarstvo, nikogar ne zanima, kateri jezik ta človek govori. Ko pa se ti delavci dejansko hočejo vključiti v družbo, si dolgoročno ustvariti življenje v Sloveniji, pripeljati svoje družine, pa se kar naenkrat začnemo pogovarjati o problemu slovenščine," je kritičen Blažič.
V nevladnih organizacijah tudi opozarjajo, da podaljšanje prehodnega obdobja za uveljavitev vstopnega pogoja znanja slovenščine za družinske člane tujih delavcev, ne bi prineslo rešitve. "Čez dve leti ne bo popolnoma nič drugače," je opozoril Blažič.
Diskriminatorno
Tudi Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je prepričan, da gre za člen, ki ne spodbuja integracije, pač pa "prek jezika zlorablja ta pogoj znanja slovenskega jezika za razdruževanje družin". Spomnil je, da je notranje ministrstvo sprva pogoj znanja slovenskega jezika za družine tujce iz zakona želelo črtati z argumentom, da bi bil lahko diskriminatoren, ker povzroča neenako obravnavo med državljani tretjih držav in državljani EU, tri tedne pozneje pa so ga v predlog vrnili.
Na neenakopravno obravnavo je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, je opozoril Lukić, ki je prepričan, da bi takšna določba na ustavnem sodišču padla. Spomnil pa je tudi na določbo, ki kot pogoj za pridobitev stalnega bivanja določa opravljen izpit iz slovenskega jezika na ravni A2. Tudi ta pogoj je po Lukićevih besedah prav tako diskriminatoren. Kot je opozoril, gre za tuje delavce, ki so v Sloveniji že več desetletij, pa so vse življenje opravljali delo v okoljih, kjer stikov s slovenskim jezikom sploh niso imeli.
Spomnil je še, da pogoj znanja slovenščine na ravni A1 zahteva tudi zakon o urejanju trga dela za vpis v evidenco brezposelnih oseb, zaradi česar je bilo iz evidence izbrisanih 900 ljudi.
Civilnodružbene organizacije, sindikati in prosilci za azil sicer za torek, 28. marca, napovedujejo shod, ki bo naslavljal vse diskriminatorne ukrepe, povezane tako z zakonom o tujcih kot tudi težavami, s katerimi se srečujejo prosilci za azil.
