Kot kažejo podatki Banke Slovenije, gre gotovo za največjo posamezno tujo investicijo v zgodovini Pomurja. Leta 2021 je bilo namreč v regiji skupno za 391,6 milijona evrov tujih neposrednih naložb, kar je bil dosedanji rekord, Lek pa bo po napovedih sam vložil več od tega. Novica prihaja v primernem času ob pričakovani nižji gospodarski rasti in negotovostih, ki so povezane predvsem z vojno v Ukrajini in razmerami na energetskih trgih, naložba pa je povezana tudi z ločitvijo Novartisa in generika Sandoz, h kateremu spada tudi Lek.
Ob suši spodbudnih novic v zadnjem obdobju, ko je Magna sporočila, da se umika iz Hoč, je trenutek izkoristila tudi vlada in v soju žarometov podpisala memorandum o soglasju za naložbo, pri čemer se bo zavezala k podpori in pomoči pri njeni izvedbi. Ta podpora ne bo le strokovne narave in v obliki pospešitve pridobivanja potrebnih dovoljenj, kjer se pri nas rado zalomi, ampak se v Leku lahko nadejajo tudi finančne spodbude pri investiciji.
Od 50 do 55 milijonov evrov državne pomoči
Kot izhaja iz memoranduma, ki so ga pridobili v uredništvu časopisa Vestnik, so predvidene investicijske spodbude za vlaganja v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva in davčne olajšave za zaposlovanje, vlaganja v razvoj in raziskave ter inovacije in izvedbo investicij. Po ocenah vlade najvišja možna intenzivnost spodbude znaša do 13 odstotkov vrednosti investicije, v obliki davčnih olajšav pa še do šest odstotkov celotne vrednosti Lekove naložbe. Kot je v izjavi za medije dejal premier Robert Golob, je navedena višina državne pomoči predvidena med 50 in 55 milijoni evrov. Glede na to, da bo presegla najvišji prilagojeni znesek pomoči in da bo višina upravičenih stroškov investicije presegla 100 milijonov evrov, bo morala država spodbudo priglasiti pri Evropski komisiji.
V obdobju 2019–2021 je država v Pomurju izplačala dobrih 60 milijonov evrov pomoči, pri čemer so izvzeti krizni covidni ukrepi, od skupno nekaj več kot 1,5 milijarde evrov državne pomoči na nacionalni ravni. V vladi podporo Lekovi naložbi utemeljujejo z dejstvom, da pomurska regija statistično dosega le polovico evropskega povprečja v bruto družbenem proizvodu na prebivalca, kar jo uvršča med manj razvite evropske regije, kakovost življenja v Pomurju pa je na večini področij pod slovenskim povprečjem. Podpovprečna stopnja delovne aktivnosti in pomanjkanje delovnih mest vodita v nadpovprečno brezposelnost, zaradi česar je nižji tudi razpoložljiv dohodek prebivalstva.
Ravno tako je stopnja tveganja socialne izključenosti v pomurski regiji najvišja v Sloveniji in pomeni tveganje za več kot petino prebivalstva regije. »Po drugi strani Pomurje odlikuje odlična geostrateška lokacija, saj leži na koridorju mednarodnih prometnih poti in železniških povezav ter ima v krogu 300 km kar pet prestolnic – avstrijski Dunaj, hrvaški Zagreb, madžarsko Budimpešto, slovaško Bratislavo in slovensko Ljubljano, torej lahek dostop do 12-milijonskega trga, kar je odlično izhodišče tako za slovenske kot tuje investitorje, ki potencial Pomurja vedno bolj prepoznavajo. Regija tako ponuja več možnosti tako za socialni kot gospodarski razvoj in napredek, kar je prepoznala tudi družba Lek,« so navedli v memorandumu.
Narasle bodo potrebe po stanovanjih
Gradbena dela v Lendavi se bodo po napovedih Leka začela predvidoma konec leta 2023, polno obratovanje visokotehnološkega centra pa je predvideno ob koncu leta 2026. Glede na to, da je objekt načrtovan na Lekovem zemljišču v industrijski coni, kjer so tovrstne gradnje že predvidene v prostorskem aktu, ki ga je lendavska občina sprejela še v času prejšnjega župana Antona Balažka, je to ena ovira v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja manj. Nov tovarniški kompleks naj bi postavili pred zdajšnjimi objekti obrata antiinfektivov, torej v prostem delu zemljišča v smeri Lendave. Lek ima v lasti skupaj nekaj več kot 136 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče. Dobre tri četrtine površine že zasedajo objekti proizvodnje antiinfektivov, pakirnega centra s skladiščem in parkirišči, slaba tretjina pa je še nepozidana.
Kot pravi zdajšnji župan Janez Magyar, so na občini pripravljeni v čim krajšem času pristopiti k izdajanju potrebnih soglasij, glede na dobre izkušnje z lendavsko upravno enoto pa verjame, da bodo o Lekovem projektu odločali prioritetno. »Občino čaka še en prijetnejši del – komunalni prispevek, ampak zagotovo so za lokalno skupnost najpomembnejše nove zaposlitve,« je poudaril Magyar. Po prepričanju lendavskega župana je projekt okoljsko sprejemljiv, kar bo pokazala tudi tipologija zaprtega sistema proizvodnje bioloških zdravil, ki jo nameravajo objaviti v občinskem glasilu.
V Leku na vprašanje, ali v postopku pridobivanja soglasij pričakujejo kakšne težave in kakšne bodo energetske potrebe nove tovarne, v povezavi z zamikom gradnje daljnovoda Murska Sobota–Lendava, odgovarjajo, da je za podrobnosti še prezgodaj. Več informacij napovedujejo po pridobitvi gradbenega dovoljenja s potrebnimi soglasji, gradnja proizvodnega obrata, ki bo po navedbah farmacevtske družbe opremljen z najnovejšo in najučinkovitejšo opremo, pa naj bi potekala po trajnostnih načelih. Ob 300 novih delovnih mestih, ki jih prinaša nova tovarna, se bo Lek utrdil med največjimi zaposlovalci v Pomurju. Že sicer so v zadnjih šestih letih število redno zaposlenih povečali za skoraj 50 odstotkov.
Z novim zaposlitvenim valom bi lahko Lek izpodrinil murskosoboško bolnišnico z mesta največjega zaposlovalca v pomurski regiji, saj bi v kraju z okoli 3000 prebivalci zaposloval čez 1000 ljudi. Nova delovna mesta prinašajo tudi nove potrebe po stanovanjih, česar se v lendavski občini dobro zavedajo in se tudi nadejajo oživitve tamkajšnjega nepremičninskega trga, ki velja za dokaj zaspanega. Do leta 2025 naj bi republiški stanovanjski sklad v Lendavi zgradil dva večstanovanjska objekta, ki bosta skupno ponudila 72 stanovanj, lendavska občina pa ob pričakovanjih večjega zanimanja investitorjev pripravlja tudi spremembo občinskega prostorskega načrta.
Začelo se je s političnim naročilom
Lek je tako kot še druga velika podjetja dobil v osemdesetih letih politično naročilo, da z odpiranjem obratov na manj razvitih območjih prispeva k enakomernemu razvoju države. Tako je leta 1982 v Lendavi nastal obrat za proizvodnjo kozmetike, tri leta pozneje še manjša proizvodnja zdravilnih učinkovin s klasično biotehnologijo. Začeli so proizvajati gentamicin, protimikrobno zdravilo, dve leti pozneje so postavili še obrat za proizvodnjo linkomicina, ki pa so jo kmalu zatem zaradi nedonosnosti ustavili.
Leta 1992 pa so stekle priprave na proizvodnjo prvih serij kalijevega klavulanata, ki so jo redno zagnali v začetku leta 1993. Gre za pomembno učinkovino za proizvodnjo antibiotika amoksiklav, katere proizvodnja je bila prelomna za razvoj obrata v Lendavi in pomembna za rast Leka. V okoliščinah, ki jih je narekovala globalizacija, je Lek leta 2002 prevzel farmacevtski gigant Novartis.
Pomemben mejnik v razvoju Lekovega obrata je bila gradnja čistilne naprave. Lek jo je zgradil leta 2001 v partnerstvu z Občino Lendava. Ta je za napravo zagotovila zemljišče in dovajanje odpadne komunalne vode, s katero so pred postopkom čiščenja redčili odpadno biomaso, nastalo po procesih v bioreaktorjih. V tistem času je Lek načrtoval za potrebe odstranjevanja micelija celo kompostarno, najprej na lokaciji, kjer zdaj stoji nedelujoča lendavska bioplinarna, nato ob objektih čistilne naprave. S tem je naletel na nasprotovanje lokalne skupnosti. Zahteve po varovanju okolja je vse bolj postavljala v ospredje tudi civilna družba, občina pa je z odlokom celo za nekaj časa ustavila dovoz industrijskih odpadkov od drugod na sežiganje v Lekovo sežigalnico. Ta je po količini prevzetih odpadkov ena največjih industrijskih sežigalnic v državi.
Obrat v Lendavi vse bolj prepoznan in spoštovan
Lekov obrat antiinfektivov v Lendavi je sčasoma postajal s svojo proizvodnjo v okviru Sandoza vse bolj prepoznan in spoštovan. Bil se je sposoben odzvati na povečano povpraševanje po eni od ključnih farmacevtskih učinkovin z vlaganjem v povečevanje proizvodnih zmogljivosti, torej v dodatne bioreaktorje, izboljšanje produktivnosti in posodabljanje. S tehnološkimi izboljšavami so pomembno zmanjšali tudi vplive proizvodnje na okolje in zaposlene. Novartis je namreč glede tega postavljal za vse svoje obrate zelo visoke standarde in zahteve, kršitev pa ni dopuščal. Ob vseh ukrepih izpostavimo tehnološki dosežek iz leta 2016, ko so proizvodni sistem aktivnih substanc povsem zaprli, kar je pomenilo, da delavci niso imeli več stika s proizvodom v procesu.
Pomen lendavske lokacije se je še okrepil v letu 2021, ko so v okviru priprav na odcepitev Sandoza od Novartisa s Prevalj v Lendavo preselili pripravo mešanic kalijevega klavulanata z inertnim materialom. Ta se kupcem na trgu prodaja za proizvodnjo njihovih končnih produktov, torej zdravil. Zdaj se torej Lendavi obeta še zagon visokotehnološke proizvodnje podobnih bioloških zdravil, ki prav tako kot proizvodnja farmacevtskih učinkovin sloni na organskih oziroma bioloških procesih, ki se odvijajo v bioreaktorjih. V obeh Lekovih proizvodnjah je zdaj zaposlenih nekaj več kot 700 ljudi, ki prihajajo v Lendavo s širšega območja regije, od tega jih je 550 v pakirnem centru. Ta je bil vzpostavljen leta 2009 z namenom pakiranja Lekovih zdravil v obliki tablet in kapsul, nato pa se je razvil v sklopu Sandoza v največjo Novartisovo proizvodno lokacijo za pakiranje trdnih zdravil.
