Po besedah župnika Borisa Kučka so se tako odločili zaradi težav, povezanih z izbiro botrov, pa tudi zaradi visokih pričakovanj v zvezi z darili, s čimer se izgublja duhovni vidik birme. Na Slovenski škofovski konferenci odločitve ne komentirajo.
Za ukrep so se po besedah župnika odločili po pogovoru s starši, čeprav vsi starši z njim niso zadovoljni, veljal pa bo že za majsko birmo. V župniji so se namreč srečevali s precejšnjimi težavami, ko je bilo treba izdati potrdilo, da je nekdo primeren za botra. "Veliko je bilo takih, ki pogojev niso izpolnjevali, a so potrdilo vseeno na nek način izsilili," je povedal župnik. V župniji Beltinci po besedah Kučka z izdajo potrdil v zadnjih letih sicer niso komplicirali, a so videli, da nekateri nimajo pogojev. "Zato smo rekli, naj gredo pa otroci sami k birmi," je dejal. Ob tem dodaja, da nima smisla, da lažejo sami sebi.
Kdo je lahko boter pri birmi?
Zakonik cerkvenega prava določa, da mora biti boter star najmanj 16 let, da je katoličan, da je prejel birmo in bil pri obhajilu. Živeti mora primerno veri in nalogi, ki jo bo sprejel. To pomeni, da ne morejo biti botri tisti, ki živijo v zunajzakonski skupnosti in nimajo namena urediti zakona oz. živijo samo v civilnem zakonu. Ukrep župnije po besedah Kučka ne pomeni, da otroci ne bodo smeli imeti botra. "Lahko ga bodo imeli, le z njim ne bodo pristopili k birmi, prav tako ne bo vpisan v birmansko knjigo. Nekaj podobnega je trenutno že ob prejemu prvega obhajila," pravi.
Po cerkvenem pravu birmanski boter ni nujen. Cerkveno pravo po besedah Kučka navaja le, da je dobro, da birmanec ima botra, ni pa ta nujen "za samo veljavnost podelitve zakramenta svete birme". "Za veljavno podeljen zakrament je nujno stanje milosti tistega, ki ga prejema, če je boter zraven ali ne. Pomembno je torej, da je prejemnik na zakrament duhovno pripravljen. Pri tem ni toliko nujno racionalno znanje, ki je sicer tudi potrebno, ampak sta na prvem mestu predvsem duhovna pripravljenost in odprtost tistega, ki bo zakrament prejel. In ob vsej materializaciji se to v zadnjem času izgublja," pravi.
Na Slovenski škofovski konferenci odločitve beltinške župnije niso želeli komentirati, saj da niso pristojni za komentiranje pastoralnih odločitev posameznih škofij. To je samostojna odločitev krajevnega škofa, so navedli. Na Škofiji Murska Sobota za komentar niso bili dosegljivi, kot kaže, pa odločitev župnije podpirajo, saj pri birmi načrtujejo spremembe na ravni celotne škofije. Kot je za tednik Družina dejal škof Peter Štumpf, namreč z letom 2024 načrtujejo ukinitev birmanskih botrov in premik birme na zgodnejši čas, tako da bi otroci birmo prejeli že v petem razredu.
Po besedah škofa so se za spremembe glede botrov odločili, ker kandidati pogosto ne izpolnjujejo pogojev, zaradi česar jih skrbi, da to ogroža samo svetost zakramenta birme. Odločitvi o prestavitvi birme na zgodnejši čas pa je botrovalo opažanje, da so otroška srca v 5. razredu bolj dovzetna za prejetje zakramenta kot ob koncu osnovne šole, je povedal. V času po birmi bodo mlade povabili k nadaljevanju obiskovanja verouka, ki ne bo več pod nevidno prisilo, da sicer ne bi smeli k birmi, ampak naj bi bilo to bolj iskreno, je še povedal.
