Prebivalstvo v Sloveniji se v povprečju stara, in to zelo hitro. Povečuje se namreč število prebivalcev, ki presegajo 65 let, v prihodnjih 35 letih naj bi se delež toliko starih skoraj podvojil, na skoraj 30 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Zato je razumljivo, da se bo v prihodnje povečeval tudi delež starejših za volanom. Sicer starostna meja za vstop v kategorijo starejših voznikov ni uradno določena, na policiji navajajo, da zaradi statistike velja, da mednje spadajo tisti, ki so dopolnili 64 let. Gre za zelo raznoliko skupino voznikov, med katerimi so nekateri izjemno vitalni in brez večjih težav obvladajo vozniške veščine, seveda pa je tudi precej takšnih, ki jim zaradi upadanja fizičnih in kognitivnih sposobnosti vožnja že lahko povzroča manjše ali večje težave. V Sloveniji je bilo konec decembra lani sicer 1.351.513 lastnikov vozniškega dovoljenja, v kategoriji od 61 do 90 let pa je 383.244 voznikov, kar predstavlja skoraj tretjino vseh. Več kot 90 let starih voznikov in voznic pa je še vedno 784.
Starejši povzročili 13,5 odstotka nesreč
Če si ogledamo statistiko nesreč, bomo ugotovili, da je bilo leta 2022 skupno 18.714 prometnih nesreč, starejši od 65 let pa so jih po podatkih policije povzročili 13,5 odstotkov, to so bili večinoma vozniki osebnih avtomobilov. Največ prometnih nesreč v letu 2022 so, prav tako kot že od leta 2018 dalje, povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom, in sicer 2759. V zadnjem obdobju pa so zaznali povečanje deleža umrlih zaradi povzročiteljev iz dveh najstarejših skupin udeležencev. Delež umrlih zaradi povzročiteljev iz starostne skupine nad 64 let starosti se je povečal s 14 odstotkov leta 2017 na 31 odstotkov v letu 2022.
Starejši vozniki se ob zavedanju slabšanja svojih sposobnosti, predvsem vida in sluha, zmanjšane motorične gibljivosti in počasnejše odzivnosti pogosto zanašajo na svoje dolgoletne izkušnje in jih večinoma tudi uspešno uporabljajo. »So bolj preudarni in za njihov način vožnje so značilni povečanje varnostne razdalje, nižja hitrost od dovoljene, predhodno in večkratno rahlo zaviranje, daljše čakanje ob vključevanju v promet in podobno. Vendar se soočajo s težavami pri vzvratni vožnji ali menjavanju voznega pasu, ker se o varni možnosti ne prepričajo z obračanjem glave. Prav tako ob vključevanju s stranske na glavno cesto pogosto površno pogledajo, ali je cesta res prosta. Vozniki v zrelih letih tudi pogosteje prevozijo rdečo luč, težave jim lahko povzroča speljevanje, še posebno v klanec,« navajajo na Agenciji za varnost prometa (AVP). Sicer je študija ameriškega zveznega urada za prometno varnost pokazala, da so vozniki v poznih 50. in zgodnjih 60. letih starosti med najbolj varnimi vozniki na cesti, v kasnejših letih, zlasti po upokojitvi, pa se njihove vozniške sposobnosti drastično poslabšajo. Verjetnost, da bodo vozniki, starejši od 75 let, umrli v avtomobilski nesreči, je kar štirikrat večja od tveganja voznikov srednjih let, pri voznikih nad 85 let pa se ta možnost poveča še za 50 odstotkov.
Vsak je voznik, dokler je varen voznik
Veljavna prometna zakonodaja za aktivno udeležbo v cestnem prometu sicer ne postavlja starostnih omejitev: vsak je lahko voznik, dokler je varen voznik. Strokovnjaki opozarjajo, da je pomembno, da se starejši vozniki seznanijo z najpogostejšimi napakami, ki jih izvajajo v cestnem prometu, te pa so večinoma povezane z upadom kognitivnih sposobnosti. Na AVP pravijo: »Vozniki naj se pred potjo pripravijo z načrtom, preverjanjem razmer na cesti, pripravo vozila in oceno svojega zdravstvenega stanja. Kljub številnim pridobljenim izkušnjam v cestnem prometu in številnim varno prevoženim kilometrom je pri starejših voznikih izjemno pomemben kritičen vpogled v svoje aktualno zdravstveno stanje.« Da bi povečali njihovo varnost in varnost vseh udeležencev v prometu, so mejo, ko morajo starejši vozniki na obvezen zdravstveni pregled, z 80 znižali na 70 let. Poudarek pri pregledu je na vidu, vozniško dovoljenje pa se po 70. letu starosti podaljšuje po največ pet let. Meja 70 let že velja za imetnike novih (kartičnih) vozniških dovoljenj, kar nekaj voznikov pa ima še vedno stara dovoljenja (rožnate barve), pri katerih je meja dopolnjenih 80 let. Stara dovoljenja naj bi bila sicer po zadnjem načrtu v veljavi do leta 2033.
Osvežitvene delavnice in sorodniki lahko zelo pomagajo
Predlog Evropske komisije pa je tudi povečanje števila tako imenovanih osvežitvenih delavnic. Te že organizira tudi AMZS v centru varne vožnje na Vranskem, kjer pripravljajo starostnikom prilagojen program usposabljanja s poudarkom na posebnosti pravil vožnje na avtocestah, prednosti v križiščih in krožiščih ter delovanju elektronskih varnostnih sistemov avtomobilov. AVP v sodelovanju generalno policijsko upravo, Darsom, Rdečim križem Slovenije, Zvezo društev upokojencev Slovenije in drugimi že od leta 2015 organizira preventivne dogodke pod imenom »Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu«, v tem programu poskušajo zajeti situacije, v katerih se srečujejo z največjimi izzivi. Od vožnje po avtocesti do delovanja elektronskih varnostnih sistemov avtomobilov. Od 2017 se je delavnic udeležilo več kot 4000 seniorjev, odpeljanih je bilo več kot 550 svetovalnih voženj.
Agencija za varnost v prometu še opozarja vse sorodnike, da naj bodo pri starejših voznikih pozorni tudi oni in naj spremljajo psihofizično stanje starejših sorodnikov, ki še vedno vozijo. »Svojci in zdravnik starejšega voznika najbolje poznajo in lahko hitro opazijo morebitne spremembe v njegovem pomnjenju, vedenju ali psihofizičnem stanju nasploh. Ob takšnih spremembah je tudi odgovornost bližnjih za prvi pogovor, ki naj poteka umirjeno, sogovornik pa naj poskuša na obziren način razložiti opažanja ter posledično pasti in tveganja za samostojno vožnjo,« pravijo na AVP.
Nikar na cesto brez veljavnega izpita
Mnogi starejši pa se le stežka sprijaznijo z dejstvom, da jim zdravstveno stanje ne omogoča več dovolj varne vožnje, in se vseeno zapeljejo z avtomobilom, pa čeprav le v bližnjo trgovino. A vse prehitro se lahko zgodi nesreča. »Globa za vožnjo brez veljavnega vozniškega dovoljenja je 500 evrov, če pa je pogoj za podaljšanje dovoljenja predložitev veljavnega zdravniškega spričevala, se izvrši še zaseg vozila,« dodajajo na policiji.
