Kaj to pomeni. Banka Slovenije je namreč zaradi tega, ker je ocenila, da potrošniški krediti naraščajo in da se vedno bolj daljša ročnost teh kreditov, bankam postavila omejitve, ki določajo, koliko denarja mora ostati posamezniku na računu po tem, ko odplača obrok kredita, ter tudi postavila omejitev ročnosti kreditov na maksimalno sedem let. S tem so zaželeli preprečiti, da bi se Slovenci zadolževali preko svojih zmožnosti, bankam pa naj bi se na ta način pomagalo pri tem, da v svojem portfelju ne bi imela večjega števila slabih kreditov.
Vse od uvedbe omejitev so banke opozarjale, da gre za neživljenjsko ureditev, ki je v kreditno nesposobnost pahnila večji del prebivalcev Slovenije. Kreditna sposobnost se je slabšala vsako leto ob objavi višine minimalne plače, saj omejitve določajo, da mora posamezniku po odplačilu kredita na računu ostati 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ob letošnjem skokovitem porastu minimalne plače se je tako kreditna sposobnost znatno znižala velikemu številu Slovencev. Banke so večkrat apelirale na Banko Slovenije, naj omejitve spremeni, a so naleteli na gluha ušesa, naš bančni regulator pa se je pri utemeljevanju postavljenih meja skliceval na zakon o izvršbi in zavarovanju, kjer je zapisano, da je 76 odstotkov bruto minimalne plače znesek, ki mora posamezniku ostati na računu in nanj izvršba ni možna.
Vlada je zdaj v zakon zapisala, da banka Slovenije pri določanju omejitev ni več vezana na omejitve Zakona o izvršbi in zavarovanju ter bo lahko omejitve postavila tudi glede na druge kriterije. Med možnimi merili centralne banke za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku, je denimo ocena nujnih življenjskih stroškov. Svojo funkcijo sprejemanja in prilagajanja makrobonitetnih ukrepov bo sicer lahko izvajala na podlagi lastnih in drugih analiz oziroma ugotovitev ter ob upoštevanju ostalih predpisov, vezanih na bančni sistem.
Kot je bilo razumeti ministra Boštjančiča, je do sprememb prišlo v sodelovanju z Banko Slovenije. Je pa minister poudaril, da je naša centralna banka še vedno popolnoma neodvisna pri določanju pravil in da ta sprememba še ne pomeni, da bo avtomatično prišlo do sprememb kriterijev in zvišanja kreditne sposobnosti Slovencev.
Ob povedanem se nam je porodilo tudi vprašanje, ali predlagane zakonske spremembe pomenijo, da bodo lahko banke v primeru neplačevanja kredita, na račun kreditjemalca posegle tudi preko zneska, ki ga kot mejo določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Iz ministrstva za finance so nam odgovorili, da novela ne vpliva na razmerje med kreditojemalcem in banko v postopku izvršbe. "V kolikor bo imel kreditojemalec težave z odplačilom kredita, se bo tudi v postopku izvršbe s strani banke upošteval minimalni znesek po ZIZ, ki mora potrošniku ostati na računu.", so zapisali v odgovoru na naše vprašanje.
