Po več kot tednu dni so v Splošni bolnišnici Celje priznali, da so morali nekateri njihovi pacienti na radiološkem oddelku zaradi upora zdravnikov specialistov, ki so od vodstva želeli izsiliti podpis novih podjemnih pogodb, tudi po več mesecev čakati na izvide, ključne za nadaljnji potek zdravljenja.
S tem so v tretji največji bolnišnici v državi uradno potrdili poročanje necenzurirano.si. Konec februarja smo namreč razkrili, da je med zdravniki specialisti na radiološkem oddelku, kjer opravljajo magnetno resonanco (MR), računalniško tomografijo (CT), ultrazvok in rentgenska slikanja, "počilo", ker jim vodstvo pod prejšnjimi pogoji ni želelo več podaljšati podjemnih pogodb. Nekateri zdravniki specialisti so se zato odločili, da bodo delali bistveno manj kot prej. Del njihovih pacientov naj bi zato moral na izvide oziroma rentgenske posnetke, ki so ključni za nadaljnji potek zdravljenja, čakati tudi po več mesecev. Takrat v bolnišnici na naša vprašanja niso odgovorili. Izjav prav tako ni želel dajati predstojnik radiološkega oddelka Dušan Ačkun. Toda včeraj so nam v Celju potrdili, da so radiologe lani jeseni zalotili pri izplačevanju previsokih honorarjev. Del dodatnega dela, ki ga uradno opravljajo popoldan in prek podjemnih pogodb, so v resnici opravili v rednem delovnem času. To pomeni, da so bili dvakrat plačani za isto delo. Ko so v bolnišnici želeli razščistiti nepravilnosti in zahtevali vračilo denarja, so radiologi začeli "tiho" stavkati.
"V decembru prihajalo do zamud pri izvidih"
"Zdravniki radiologi, zaposleni na radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje, delo opravljajo v skladu z normativi, določenimi in postavljenimi v letu 2019, in skladno z obveznostmi, določenimi v njihovih pogodbah o zaposlitvi," so pojasnili v celjski bolnišnici. "V decembru 2022 so zdravniki radiologi izpolnjevali svoje redne delovne obveznosti, niso pa izvrševali dodatnega dela in je tako prihajalo do zamud pri pripravi in branju izvidov, s čimer so posredno vršili pritisk na vodstvo bolnišnice, da z njimi sklene nove podjemne pogodbe, saj se je veljavnost do takrat veljavnih podjemnih pogodb iztekla," so dodali. To pomeni, da je na radiologiji prišlo do velikega zastoja. Preiskave so opravljali, toda ni bilo več nikogar, ki bi odčitaval izvide. Na vrhuncu spora naj bi več kot 1500 pacientov po več mesecev čakalo na izvide. Običajno bi moral biti ta izdan v največ dveh tednih. "Z zasledovanjem interesa pacientov in zaradi zmanjševanja čakalnih dob so bile z zaposlenimi zdravniki radiologi sklenjene nove podjemne pogodbe, vendar šele, ko so se zdravniki radiologi s sporazumom, podpisanim s svojim delodajalcem, zavezali k vračilu preveč izplačanega plačila po podjemni pogodbi," so še povedali v celjski bolnišnici. Vsi so prejeli tudi pisno opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja. Do nje bi prišlo, če bi v letu dni ponovno kršili pogodbene in druge obveznosti.
Kršitve pri honorarjih so ugotovili pri dvanajstih zdravnikih specialistih z radiološkega oddelka. Ti so si v prvih osmih mesecih lanskega leta neupravičeno izplačali 17.400 evrov neto oziroma v povprečju 1450 evrov na osebo. Med kršitelji je velika večina zaposlenih na oddelku, celo predstojnik Dušan Ačkun, ki bi moral nadzorovati delo podrejenih. Ta naj bi si sicer neupravičeno obračunal najmanj, le okoli 100 evrov.
So res dovolj sankcionirali kršitelje?
Kljub temu so jo radiologi odnesli razmeroma poceni. Večkratna plačila za isto delo na področju radiologije v Celju naj bi bila namreč praksa že vsaj od leta 2019, opozarjajo naši viri iz bolnišnice. Nekdanje vodstvo bolnišnice se je medtem odločilo, da bo pod drobnogled vzelo le izplačevanje honorarjev v obdobju od januarja do avgusta lani. Poročilo je bilo izdelano 30. septembra, nekaj dni po aferi zamenjave identitete dveh pacientov. Novi začasni direktor Dragan Kovačić, ki je funkcijo prevzel 7. novembra, je "nemudoma sprožil ustrezne postopke", torej konec istega meseca. Ostalo je le pri pisnem opozorilu pred odpovedjo in "strogem nadzoru ločevanja izpolnjevanja obveznosti po pogodbah o zaposlitvi in po podjemnih pogodbah". Tudi predstojnik Ačkun je ostal na položaju.
Kovačić je imel namreč pri ukrepanju zvezane roke. Če bi kršitelje preostro sankcioniral, bi tvegal razpad oddelka. Po radiologih je tudi veliko povpraševanje na trgu. Ti se namreč zavedajo, da so med najbolj iskanimi zdravniškimi kadri tako doma kot v tujini. Zato pričakujejo višje plačilo od tega, kar bi jim pripadalo glede na plačno lestvico v javnem sektorju. Nanje v celjski bolnišnici računajo tudi pri črpanju dodatnega denarja iz proračuna oziroma zdravstvene blagajne za skrajševanje čakalnih vrst
Celjski radiolog: brez podjemnih pogodb ne bo šlo
Medtem ko Kovačić poudarja, da so kršitelje kaznovali, dosegli vračilo neupravičeno izplačanih honorarjev in je zgodba zanje zaključena, pa so radiologi prepričani, da se jim godi krivica.
Uradnih izjav ne želijo dajati. V neuradnem pogovoru pa nas je eden od njih skušal prepričati, da so se storitve, opravljene med rednim delovnim časom, velikokrat po pomoti znašle na podjemni pogodbi. "Poleg tega so naši normativi višji od tega, kar velja za državo. Vse redno delo je bilo vedno opravljeno," je poudaril. Tako naj bi jim zdaj vodstvo neupravičeno zadrževalo plačilo za januarja opravljeno delo prek podjemne pogodbe. "Vsi imajo podjemno pogodbo, samo pri nas radiologih se to problematizira," je dodal.
Brez podjemnih pogodb po njegovih besedah ne bi mogli opraviti toliko dela, kot so ga do sedaj, saj "nadurno delo ni dovolj". Oktobra lani so dobili še drugi aparat za magnetno resonanco, kmalu pa naj bi se mu pridružil še tretji. Z razvojem medicine so namreč vse večje potrebe po teh diagnostičnih storitvah, kar pomeni, da bodo za nemoteno opravljanje dela potrebovali več zaposlenih radiologov ali pa bodo morali najti zunanje sodelavce.
Kljub temu celjski radiologi že sedaj brez težav delajo za druge, tudi zasebne zdravstvene ustanove. Po podatkih, ki smo jih pridobili od celjske bolnišnice, je imela v lanskem letu večina zdravnikov specialistov na radiološkem oddelku dovoljenje za delo drugod. S petimi soglasji je bil rekorder dr. Mitja Četina, ki med drugim dela tudi v zasebnem medicinskem centru Dvorec Lanovž. Ta nima sklenjene pogodbe z ZZZS, temveč opravlja samoplačniške storitve.