Ker je po poslovniku državnega zbora za vložitev interpelacije potrebnih deset podpisov poslancev, so poslanci NSi pri vložitvi interpelacije zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko potrebovali pomoč svojih opozicijskih kolegov iz vrst SDS. Slednji so v tem času že snovali svojo interpelacijo, a ne zoper ministrico, temveč celotno vlado Roberta Goloba. Njihova računica je bila takrat takšna, da bi svoje podpise pod interpelacijo ministrice za kulturo prispevali takrat, ko bodo poslanci NSi s podpisi podprli interpelacijo zoper vlado. Saga se je nadaljevala tako, da so v NSi svojo interpelacijo umaknili, SDS, ki se v državnem zboru ponaša s 27 poslanci, torej zadostnimi silami, da interpelacije vlaga sama, pa s svojo vztraja s podpisi izključno poslancev lastne stranke. Prvak SDS Janez Janša je sicer prejšnji teden na Odmevih, ko ga je z vprašanji nežno privijala voditeljica Rosvita Pesek, na očitke, da je za interpelacijo vlade še prezgodaj, odvrnil, da gre tokrat za drugačno vrsto interpelacije, ki ni namenjena rušenju vlade. Po njegovih navedbah bo to predvsem priložnost za vsebinske razprave o tem, kaj vlada glede lastnih obljub dela narobe, in tudi to, da koaliciji še kaj pojasnijo. Klic k razumu, pravi Janša.
Če je po teh opozicijskih manevrih in klicu k razumu kdo pričakoval, da bodo poslanci SDS in NSi drug drugemu segli v desne roke, se je krepko uštel. Razpoke, ki so med strankama nastale predvsem v obdobju po zadnjih državnozborskih volitvah, so kot kaže prevelike. V SDS so v utemeljitvi interpelacije zanimivo največ časa namenili ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve, kar je bil tudi razlog za interpelacijo ministrice za kulturo, ki so jo želeli vložiti v NSi. Še več, v NSi so po informacijah časnika Večer že konec prejšnjega tedna ugotavljali, da je SDS del svoje interpelacije preprosto »prepisala« oziroma »prekopirala« iz njihovega predloga interpelacije zoper ministrico Vrečko. Pri časniku so zato vsebino obeh interpelacij analizirali in ugotovili, da interpelacija SDS v delih, povezanih z ukinitvijo muzeja osamosvojitve, vključuje nekatere identične ali vsaj zelo podobne argumente, stališča, izjave in formulacije, ki so bili navedeni v predlogu interpelacije zoper ministrico Vrečko, ki so jo pred več kot mesecem dni spisali v NSi.
Iz politike »proti« v politiko »za«
Prvak NSi Matej Tonin je na današnji novinarski konferenci nekoliko podrobneje pojasnil sago okoli interpelacij in predvsem, kakšno je danes stališče NSi. Dejstvo, da niso uspeli zbrati dovolj podpisov za interpelacijo zoper ministrico Vrečko, jih je po njegovih besedah »postavilo v okoliščine, da ponovno premislimo o svoji politiki.« Pravzaprav jim je SDS na nek način naredila »veliko uslugo,« je poudaril in dodal, da jih je ponovni razmislek pripeljal do tega, da so politiko »proti,« kar predstavlja instrument interpelacije, ki vključuje »rušenje« in »kritizerstvo«, preoblikovali v politiko »za.« Kaj je to politika »za«? Tonin je povedal, da gre za iskanje in predlaganje dobrih alternativnih rešitev, pri čemer mora opozicija koaliciji postavljati ogledalo. »Vsaka interpelacija je v danih okoliščinah politika proti.« Tako so zdaj, ko niso uspeli z vložitvijo interpelacije, na vlado naslovili štiri predloge, in sicer, da se ustanovi samostojen muzej slovenske osamosvojitve, da se v šolski kurikulum vključi večji poudarek na proces osamosvajanja, da se učitelji na tem področju ustrezno usposobijo in da se za projekt krepitve vrednot slovenske osamosvojitve zagotovi več proračunskega denarja. Vlada se bo morala do teh predlogov opredeliti in s tem razgaliti svoja stališča, to pa je po navedbah Tonina primer politike »za«.
Na vprašanje, kaj v stranki menijo glede interpelacije vlade, ki jo je vložila SDS, pa je dejal, da če bi jih v SDS kar koli vprašali, bi jim povedali, da se je treba odločiti za politiko »za,« torej iskanje rešitev in ne kritiziranje. Poudaril je, da je ta interpelacija vložena brez podpisov NSi, prav tako v interpelaciji ni predviden kakršen koli sklep oziroma ni predvideno glasovanje o konstruktivni nezaupnici, temveč gre zgolj za razpravo o delu vlade. Tako vprašanje njihove morebitne podpore interpelaciji po mnenju Tonina ni na mestu. Bo pa stranka NSi kot parlamentarna stranka v razpravi seveda sodelovala. Tonin se je obenem dotaknil domnevnega prepisovanja z njihovega predloga interpelacije. Dejal je, da so v NSi veseli, da tudi druge stranke v njihovem delu »prepoznavajo kvaliteto« in ga tako uporabljajo naprej.
Gre sicer za četrto interpelacijo zoper delo vlade v zgodovini Slovenije. Interpelacijo celotne vlade so kot premierji doslej doživeli in preživeli Janez Drnovšek leta 1997, Tone Rop leta 2004 in Miro Cerar leta 2016, pod vse pa se je prvi podpisal prvak SDS Janez Janša. Vse so bile neuspešne.
