Združitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je dodobra razburkala slovensko politično ozračje. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je bila deležna hudih obtožb s strani privržencev desne politične opcije. Oglasili so se člani sveta zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS), ki mu predseduje Karla Oder in ga je imenovala prejšnja vlada, ter v izjavi zapisali, da je spojitev muzejev, ki ni rezultat predhodne strokovne analize in razprave, zgolj politična poteza in da je ministrstvo iz predhodnega procesa izključilo zaposlene in člane sveta, kar se jim zdi nerazumno. Ocenili so tudi, da so jim bile s tem kršene pravice do obveščenosti. V podporo avtonomiji muzejev se je oglasilo tudi 79 izobražencev, ki so se podpisali pod javno pismo.
Iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije so medtem danes sporočili, da je bil muzej uspešno vpisan v sodni register, s tem pa je tudi prišlo do združitve Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve, ki od sedaj naprej nastopata kot javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Podpora novemu muzeju
Na drugi strani so ustanovitev novega muzeja podprli v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in Zvezi policijskih veteranskih društev Sever, Skupnost muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in Mednarodni muzejski svet (ICOM) Slovenija pa so v skupni izjavi izrazili prepričanje, da združitev muzejev lahko prinese pozitivne učinke, saj se je s tem muzej, ki v svojih zbirkah hrani najpomembnejše artefakte tega obdobja, pomembno kadrovsko okrepil. Strokovni svet MNZS, ki mu predseduje Blaž Vurnik, je podal izjavo, v kateri so izrazili mnenje, da bo vsebina demokratizacije in osamosvojitve ter razvoja Slovenije imela neprimerno boljše možnosti za pridobivanje, hranjenje in prezentacijo te dediščine v novem zavodu. »Ne nazadnje je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije ta vsebina že obstajala in je bila tudi primerno prezentirana. Pričakujemo, da bodo te možnosti z ustanovitvijo novega zavoda še neprimerno boljše,« so zapisali v izjavi.
Ostri odzivi osamosvojiteljev
A daleč najodmevnejši je bil nastop predstavnikov Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Konec januarja so pred predstavnike medijev stopili predsednik združenja Lojze Peterle ter ob njem Janez Janša, Jelko Kacin in Dimitrij Rupel. V ostrem tonu so obračunali z odločitvijo vlade, da združi dve ustanovi, in očitke, da se v Muzeju osamosvojitve ni delalo strokovno in transparentno, označili za nemoralne in nestrokovne. Jelko Kacin je izjavil celo, da je vlada pogoltnila nekaj, kar se ji bo »zataknilo v grlu«. »Dela nedemokratično in nezrelo. Vlada s svojim delovanjem daje izjemno slabe zglede,« je dodal.
Propadla interpelacija
V stranki NSi so se odločili celo za interpelacijo zoper ministrico za kulturo, a jim ni uspelo pridobiti dovolj podpisov poslancev in poslank, saj niso našli skupnega jezika s SDS, ki si je želela interpelirati celotno vlado.
Ultimat in akcijski načrt
Predstavniki združenja so izjavili, da Združenje VSO zadevo jemlje kot udarec slovenski državotvornosti. »V primeru, da se vlada ne bo potegnila nazaj, bo sprožen ustrezen akcijski načrt. Ta ima več elementov, podrobnosti pa še niso znane. Gre za zelo resno zadevo; akcija bo sprožena po 10. februarju, če se vlada ne odloči preklicati svoje sporne odločitve. Gre namreč za zaščito vrednot osamosvojitve,« je takrat dejal predsednik združenja Lojze Peterle.
Preslišani ultimat
Datum 10. februar je mimo, vlada pa se na grožnje Združenja VSO ni odzvala. Dan po tiskovni konferenci je ministrica za kulturo sporočila le, da je za v. d. direktorice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije imenovala Natašo Robežnik, umetnostno zgodovinarko in dosedanjo vodjo pedagoškega oddelka v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. V petek je vlada imenovala še štiri člane sveta v novoustanovljeni Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije: Manco Grgić Renko, Blaža Vurnika, Renato Zamida in Marka Srako. Z neupoštevanjem ultimata je ministrica Vrečko, kot kaže, izdatno razjezila vsaj del slovenske javnosti, nekoga celo do te mere, da ji je na dom poslal grozilno pismo.
Posledice
V petek ob izteku ultimata odziva iz Združenja VSO ni bilo. Včeraj smo nanj naslovili vprašanja, kakšen je akcijski načrt, kako ga bodo izvajali in kdaj naj bi aktivnosti začeli. Predsednik združenja Lojze Peterle je bil na svoji telefonski številki nedosegljiv, iz združenja pa nam do konca redakcije odgovorov niso poslali. Obrnili smo se tudi na enega od udeležencev tiskovne konference, Dimitrija Rupla, ki nam je povedal zgolj, da nima nobenih političnih sredstev razen pisanja. »Kmalu (prihodnji mesec) bom objavil knjigo o pomenu osamosvojitve. To je moj prispevek,« je dodal.
