"Generalni carinski organ je vsem carinskim centrom ukazal, naj začnejo izvajati prepoved vnosa vseh vrst alkoholnih pijač" v državo, so sporočili v izjavi. Za kršitve so določene globe v višini od 7700 do 19.000 ameriških dolarjev.
Kljub ukazu so specializirane trgovine na drobno - te v državi prevladujejo pri prodaji alkohola, saj barov in restavracij z licenco za prodajo praktično ni - za zdaj ostale odprte, vsaj v Bagdadu.
Javno uživanje alkohola se v večinsko muslimanskem Iraku sicer ne odobrava, vendar pa je alkohol kljub temu mogoče brez težav kupiti v specializiranih trgovinah, ki jih pogosto vodijo kristjani ali drugi nemuslimani.
Nov zakon, ki prepoveduje prodajo, uvoz in proizvodnjo alkohola, je iraški parlament prvotno odobril že leta 2016, vendar je ta pričel veljati šele po objavi v uradnem listu 20. februarja letos. Zakon je sicer v nasprotju z vladnim odlokom, sprejetim manj kot teden dni prej, s katerim so oblasti za naslednja štiri leta določile 200-odstotno carino na vse uvožene alkoholne pijače.
Nova zakonodaja je naletela na ostre kritike aktivistov za človekove pravice in političnih predstavnikov, ki zastopajo vse manjše, nemuslimanske skupnosti v Iraku. Prepovedi nasprotuje predvsem krščanska stranka, ki v parlamentu v Bagdadu zaseda pet sedežev.
Stranka v pritožbi vrhovnemu sodišču trdi, da je zakon protiustaven oziroma nedemokratičen, ker ne spoštuje pravic manjšin in omejuje osebno svobodo. Nekateri tudi menijo, da bo prepoved prodajo alkohola le prestavila na črni trg.
