Povpraševanje po gradbenih delavcih se na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju v zadnjih letih povečuje. Zaradi pomanjkanja domače delovne sile gradbena podjetja kadre iščejo na tujem, predvsem na območju nekdanje skupne države, kjer pa se po njihovih ocenah kadrovski bazen vztrajno prazni. Pri tem opozarjajo, da bi morali namesto o tem, kako bi čim lažje prišli do delovnih dovoljenj za tujce, razmišljati tudi, kako panogo bolj približati mladim. Novomeška in sevniška območna služba Zavoda za zaposlovanje v zadnjih letih beležita porast števila objavljenih prostih delovnih mest v gradbeništvu. Lani so bili najbolj iskani delavci za preprosta dela pri nizkih in visokih gradnjah, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav, zidarji, pleskarji, fasaderji. Pri nekaterih gradbincih z našega območja smo preverili, kakšno je stanje s kadri.
Vodja gradbene operative pri novomeškem podjetju GPI Tehnika Gregor Merlin pravi, da se pri njih spoprijemajo s pomanjkanjem kadra na vseh področjih. »Primanjkuje delavcev za splošna in specializirana gradbena dela ter tudi vodstvenega kadra v operativi. Ker jih v Sloveniji ne dobimo, kadre iščemo v tujini. Do zdaj smo jih precej pridobivali z območja nekdanje države Jugoslavije, a že nekaj časa slovenski trg dela v gradbeništvu zanje ni več tako ekonomsko vabljiv. Pri iskanju kadrov sodelujemo tudi s kadrovskimi agencijami, ki pa nam zdaj ponujajo delavce iz Indije in Nepala. To je naša stvarnost in s tem se bomo morali v prihodnje spoprijeti,« pravi Merlin.
Zaposlujejo okoli 40 oseb, od tega je približno polovica tehnično-strokovnega kadra (inženirji, tehniki), preostalo pa so delavci na gradbiščih. Ti pretežno prihajajo iz Bosne in Hercegovine ter s Kosova.
Po njegovih besedah gradbeništvo med mladimi ni priljubljeno. Delo je zahtevnejše, fizično, terensko, delovniki so običajno daljši od 8 ur. »V veliki večini so zaposleni v gradbeništvu preobremenjeni, kar je posledica pomanjkanja kadrov in vedno krajših rokov za izvedbo. Mesečni dohodek zaposlenega v gradbeništvu prav tako ni vabljiv, saj so povprečne plače in njihova rast nižje kot v poklicih primerljive stopnje potrebne strokovne izobrazbe. Gradbeništvo kot panoga v družbi ne uživa tolikšnega ugleda kot druge primerljive panoge, kar seveda vpliva na odločanje mladih pri izbiri kariernih poti. Država bi po mojem mnenju morala še bolj spodbujati vpise v poklicne šole, srednje gradbene šole in fakultete,« poudarja Merlin.
Plača ni težava
V podjetju Gradnje Boštanj iz sevniške občine pravijo, da težko pridobijo voznike tovornjakov. »Ni več težava plača, mladim voznikom je danes pomembno, da v službi niso predolgo in da so lahko popoldne z družino. Pri nas zadnjih pet let delo na gradbiščih končujemo ob 16. uri, preden zaposleni pridejo nazaj, lahko mine še kakšna ura. Številni se zato raje zaposlijo v drugih panogah, kjer prej končajo službo. Ne preostane nam drugega, kot da pripeljemo tujce, v našem podjetju jih je približno tretjina, pretežno pa prihajajo iz Bosne in Hercegovine. Zanje ni težava, če se delovnik nekoliko zavleče, saj so v Sloveniji, da čim več zaslužijo. Brez težav delajo tudi ob sobotah,« pravi direktor Jernej Povše, ki tudi meni, da bi morala država bolj spodbujati mlade za gradbeništvo. To, da vozimo kader iz tujine, po njegovem mnenju ni rešitev.
Dela dovolj, kadra pa premalo
Z izzivi zagotavljati zadosti usposobljenega kadra se spoprijemajo tudi v podjetju KOP Brežice. »Iščemo delovodje in tudi različne delavce za asfaltiranje cest. V zadnjem času zelo težko dobimo domače delavce. Le redko se kdo prijavi na razpis, ki ga objavimo na Zavodu za zaposlovanje. Zato sodelujemo tudi s kadrovskimi agencijami, ki tudi nam ponujajo delavce iz denimo Indije in Nepala. Ker vsi naši delovodje ne govorijo tekoče angleško in bi imeli verjetno težave pri sporazumevanju, se zanje nismo odločili,« pravi direktor Dejan Bibič.
Včasih so se gradbena podjetja spopadala s pomanjkanjem dela, danes pa ga je po besedah Bibiča dovolj, a ga zaradi pomanjkanja kadrov ne morejo vsega opraviti. Pri njih je še vedno 80 odstotkov zaposlenih iz bližnje in daljne okolice, v zadnjih letih so pretežno zaposlovali tujce z območja nekdanje skupne države, kjer pa se bazen počasi prazni. »V podjetju imamo zaposleno, ki se ukvarja s pridobivanjem dovoljenj za delo za tujce. Ti postopki so preveč dolgotrajni, srečni smo, če v treh mesecih lahko že koga pripeljemo. Cel kup je administrativnih postopkov, ti pa nujno potrebuješ delovno silo. Mislim, da bi se to dalo pospešiti, državo na tem področju čaka kar nekaj izzivov,« meni Bibič.
Predolgi postopki
V krškem Kostaku, ki se med drugim ukvarja tudi z gradbeništvom, zlasti primanjkuje nizko- in srednjekvalificirane delovne sile. Iščejo gradbince, zidarje, tesarje, varilce, upravljavce težke gradbene mehanizacije in gradbene delovodje. »Že nekaj časa opozarjamo in pričakujemo ukrepanje države, da bo izboljšala delovne razmere v gradbeništvu, da bo postalo zanimivejše za zaposlitev novih kadrov. V našem podjetju že kar nekaj let razpisujemo kadrovske štipendije za poklice iz panoge gradbeništva, vendar pa je odziv mladih skromen,« je sporočila Sabina Žibert iz službe za odnose z javnostmi v Kostaku.
V gradbenem sektorju je malo več kot polovica domačih zaposlenih, tujci pa najpogosteje prihajajo iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter s Kosova. Tudi v Kostaku poudarjajo, da so postopki za pridobitev dovoljenj za delo tujcev zelo dolgotrajni in bi se jih dalo skrajšati. »Jasnost postopkov, odzivnost organov in čas odločanja so trenutno največje ovire pri zaposlovanju tujcev, ne glede na to, ali gre za visokotehnološke strokovnjake ali pa za srednje- oziroma nizkokvalificirane delavce,« so še zapisali.
