“Pričakovali smo, da bo v jami manj odpadkov, kot je bilo ocenjeno, saj so odpadki večkrat goreli, nekaj odpadnega železa pa so iz jame potegnili že v preteklosti. No, izkazalo se je ravno obratno, da je odpadkov bistveno več in da ocene stroke, ki so se gibale blizu 4000 kubičnih metrov, kar ustrezajo dejanskemu stanju,” nam je ugotovitve ob zaključku čiščenja udornice Ravnica predstavila Eva Šabec Korbar, sodelavka v projektu Pivka.Kras.Presiha, v okviru katerega poteka obsežno čiščenje jame.
Porabili že pol milijona, potrebovali bi še 200.000 evrov
Doslej so iz jame potegnili blizu 2000 kubičnih metrov odpadkov, kar je tretjina več, kot so predvideli v pogodbi, ki so jo podpisali z izvajalcem, podjetjem Publikus, in znaša 400.000 evrov. Zato je občina temu znesku dodala še 100.000 evrov, skupna vrednost čiščenja jame pa je tako narasla že na pol milijona evrov. Da bi čiščenje jame dokončali, pa bi potrebovali še okrog 200.000 evrov.
Na dnu jame je po zadnjih ocenah ostalo še med 800 in 1300 kubičnih metrov odpadkov. “Trenutno iščemo rezerve znotraj projekta, pa tudi morebitne vire z ministrstva za okolje in prostor, saj občina sama ne zmore pokriti teh stroškov. Ker je gradbišče že odprto, bi bilo smiselno delo nadaljevati. Če ne uspemo zagotoviti dodatnega denarja, bomo žal primorani zaključiti s čiščenjem,” je povedal Peter Batistič s pivške občine.
Sanacija odlagališča odpadkov v jami je bila zahtevna. “Jama ima sicer širok vhod, a je globoka vsaj 25 metrov, zagotovo pa še nekaj metrov več, saj trenutno dno še pokrivajo odpadki,” je ocenil dr. Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki sodeluje pri projektu čiščenja udornice. Poudarja, da gre za najobsežnejše čiščenje jame v Sloveniji, kakršnega jamarji sami ne bi zmogli. “Jamarji lahko običajno sami odstranimo okrog deset kubičnih metrov odpadkov, v največji akciji smo zbrali 93 kubičnih metrov. Čiščenje takih jam pa mora prevzeti občina oziroma država,” pravi.
Nevarnih odpadkov niso našli
Odpadke so z dna jame odstranjevali strojno, odkopavali so jih z manjšim bagerjem, ki so ga spustili v jamo, nato pa jih s pomočjo žerjava dvigovali na površje. Tam so jih po grobem sortiranju odlagali v zabojnike, te pa sproti odvažali v Center za ravnanje z odpadki Suhadole. Dnevno so napolnili in odpeljali približno osem zabojnikov.
“Delo najbolj otežuje odkopavanje odpadkov, saj je v zemlji prepleteno železo, gume, kabli, zajle in podoben material. Folije smo pobirali ročno. Težave smo imeli tudi z oddajanjem železa končnemu prevzemniku. Ker je preperelo, se ga otepajo,” je največje izzive nanizal vodja del Sead Alibegić s Publikusa.
Med kosi starega železa so našli dele vozov, loncev, koles, motorjev in tudi ostanke orožja. “Sicer pa nevarnih odpadkov in eksplozivnih sredstev, ki naj bi po pripovedovanju domačinov pristali v jami in smo se jih najbolj bali, nismo našli,” je še povedal Alibegić in poudaril, da so tudi zato odpadke izkopavali zelo počasi in previdno.
V vrhnjem sloju so prevladovali mešani komunalni odpadki, gradbeni odpadki in pepel, ki je ostanek zažiganja odpadkov v preteklosti, našli pa so tudi bolj zanimive kose odpadkov iz 80. let prejšnjega stoletja, denimo večjo količino vrečk za mleko Kmetijske zadruge Postojna, pa ostanke embalaž nekaterih že pozabljenih izdelkov, kot so pralni prašek Jolly, sprej Pips proti muham, kovinske lončke in rumeno-zelene vrečke, v katere je bilo pakirano kislo zelje.
“Zelo smo hvaležni občini, da je zagrizla v to kislo jabolko. Upam pa, da se čiščenje tudi dokonča in da bo tudi država tu pokazala neko okoljevarstveno držo in nam prisluhnila ter finančno pomagala, saj bo v nasprotnem primeru na koncu vsemu trudu navkljub ostal grenak priokus,” pravi Andrej Sedmak z Juršč, sicer tudi eden od pobudnikov čiščenja jame, v katero so že od začetka 70. let minulega stoletja organizirano odvažali odpadke s širšega pivškega območja, pa tudi iz sosednjih občin.
Divjih odlagališč vse manj, težava je mrhovina
“Ko je bilo v bližini tega območja, v Blatni dolini, zlito sledilo, se je to pojavilo v vodarni v Malnih. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da se padavinske vode s tega območja ob nizkem vodostaju stekajo proti Malnom ali celo proti Vipavi, od tam pa ta voda priteče po vodovodu skozi pipe nazaj na Juršče,” je pomembnost čiščenja jam na občutljivih kraških tleh orisal Prelovšek. Medtem ko se ob visokem vodostaju te vode prelijejo na pivška presihajoča jezera in tam vplivajo na rastlinski in živalski svet.
Prav zato želijo s takimi akcijami tudi opozarjati, da je odlaganje odpadkov v naravo, še posebej pa na prepustna kraška tla, nedopustno in tudi z zakonom prepovedano. Količina odpadkov po divjih odlagališčih se je sicer v zadnjem desetletju močno zmanjšala, še vedno pa velik problem predstavlja odlaganje mrhovine.
